Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

O le ā le puipuiga o fa'ama'i pipisi?

O le vailaau i aso nei ua ausia nei le maualuga maualuga. O nisi o manuia e tumau i le tau faasaga i fa'ama'i pipisi. Ae ui i lea, tusa lava poo le a le taua o le togafitia o nei ma'i, o le puipuiga o le mea e faamuamua. O le tu'uina atu ua faia i ni itu se lua: o le puipuia o le fa'afuase'i o fa'ama'i fou ma le puipuia o le fanau mai o tamaiti i totonu o na aiga pe a iai ni fa'afitauli tu'ufa'atasia. O le to'atele o tagata e fa'aalia i latou i fa'ama'i pipisi. Peitai, o lo'o i ai se eseesega taua i le va oi latou. O fa'ama'i pipisi e mafua mai i le tele o mea. I le faaopoopo atu i faafitauli tuufa'atasia, o a'afiaga mai fafo, e pei o a'afiaga o fualaau faasaina, fa'amalositino, ma isi mea, e mafai ona galue e avea ma fa'amalosia o le fa'ama'i. I soo se tulaga, o le puipuia o fa'ama'i pipisi e tatau ona faia ina ia aloese ai i ni a'afiaga ogaoga i le lumana'i.

Le uiga o genetics

E taua le matauina ae le'i faia le puipuiga, e tatau ona e su'eina pe iai ni faafitauli i totonu o se aiga patino. I totonu o lenei lomiga, o a'afiaga o le kenera e taua tele. Mo se fa'ata'ita'iga, o nisi o tagata o le sosaiete lautele na fa'atuina le i ai o se fa'ama'i pipisi. Ona tatau ai lea i isi tagata o le aiga ona faia se su'esu'ega faapitoa. O le a fesoasoani i le fa'amalamalamaina o tagata ei ai se vailaau i lenei ma'i. O le puipuia vave ma togafitiga o fa'ama'i pipisi e mafai ona lavea'iina oe i le tele o faafitauli i le lumana'i.

I le taimi nei, o lo'o su'esu'e tagata saienitisi i su'esu'ega o genes predispositions i fa'ama'i fa'ama'i. Afai e lelei mea uma, o le a mafai ona fausia ni vaega o tagata gasegase ma amata ona fa'aogaina ni puipuiga.

Fa'asologa o tusifolau

E pei ona uma ona ta'ua, o le fa'agasolo i aso nei e atiina ae i aso uma. E fa'aoga foi lenei i le puipuia o fa'ama'i pipisi. Ua mafaufau nei tagata tomai faapitoa i le fa'atomuaga o se tusifolau genetic. O le fa'amatalaga e atagia ai le tulaga o se kulupu o kenera ma le makaina loci i se tagata faapitoa. E tatau ona maitauina ua mae'a ona faamaonia lenei poloketi, ma o atunuu e pei o le Iunaite Setete ma Finilani o lo'o fa'apipi'i i le atina'eina o le manatu.

O le fa'aofiina o se tusifolau kenera o se laasaga taua i le atina'eina o su'esu'ega ma le puipuia o fa'ama'i pipisi. A uma mea uma, fa'aaogaina, e mafai ona faigofie ona e iloa se vailaau e togafitiga ma amata ona tau ai.

Mauaina o se mea lelei mo ma'i

Muamua lava, e tatau ona fa'apea e tatau i aiga uma ona mata'ituina le soifua maloloina ma iloa e uiga io latou gasegase. Afai e te fa'asoa sa'o ma au'ili'ili le gafa, e mafai ona e maua le vavave o le aiga i se togafitiga fa'apitoa. Ma, faatasi ai ma le fesoasoani o auala eseese, o tagata tomai faapitoa e fa'aalia le uiga o tagata ta'ito'atasi o le sosaiete lautele i le fa'ama'i.

I aso nei o gasegase e mafua mai i allergies, fa'alavelave o le myocardial, ma'isuka, foma'i, oncology, ma'i gynecological, ma isi. O nisi taimi e iloilo ai e se foma'i le maualuga o le puipuiga o le ma'i ma fuafua ai le i ai o genes suia. E taua le matauina o fa'ama'i fa'ato'ateleina ma fa'ama'i ma o latou puipuiga e faigata tele. O le mea lea, muamua e tatau ona e faia su'esu'ega sili ona mae'a ina ia i ai se manatu i le faafitauli. O su'ega faafoma'i e tatau ona fa'atinoina fa'atasi ma le maliega a le tagata lava ia, ao le tagata tomai faapitoa e tatau ona puipuia le le faalauaiteleina o faamatalaga.

A mae'a ona maua le taunu'uga, o le tagata poto faapitoa, e mafai foi ona tu'uina atu i lau foma'i. Ma o le a amata loa ona galue le foma'i i le puipuia o fa'ama'i pipisi.

Ituaiga ituaiga ma'i fa'apitoa

E pei lava o isi ma'i, o le tasi lea o lona lava fa'avasegaga. O fa'afitauli tu'ufua ua vaevaeina i ni vaega autu se tolu:

  1. Faiga fa'ama'i. O lenei ma'i e afua mai i le faaleagaina o DNA i le gene gene.
  2. Chromosomal ma'i. O lenei ma'i e foliga mai ona o se numera le sa'o o chromosomes. O le fa'asologa masani o ma'i o lenei ituaiga o Down syndrome.
  3. O fa'ama'i fa'asolosolo. O nei mea e aofia ai le ma'i suka, maualuga o le toto, schizophrenia, ma isi.

Ae mo metotia o fa'ama'i o fa'ama'i pipisi, e mafai ona iloa nisi o mea sili ona lelei, o le a talanoaina i lalo.

Sueina o le fa'ama'i a'o le'i fanau mai le tamaititi

I le taimi nei, o nei su'esu'ega e aoga tele. O lenei mea e mafua mai i le fa'aofiina o metotia fou o le su'esu'eina o le prenatal. Faafetai i nei metotia na mafai ai ona fautuaina e aua nei fanauina fanau i totonu o aiga, ma o'o lava ina faalavelave i le maitaga. A aunoa ma ni fa'atonuga tele, e le mafai ona faia lenei mea, aua a maua se ma'i fa'apitoa, e tatau ona faia fua. A leai, atonu o le a le maua ni tulaga e le mafai ona foia, lea o le a mafua ai ona ogaoga taunuuga.

Faatasi ai ma le fesoasoani a le diagnosis prenatal, e mafai ona va'ai le taunu'uga o le ma'itaga ma nisi fa'ama'i. I le faia o su'esu'ega eseese, e mafai ona maua i le tele o faafitauli fa'afitauli i le atina'eina o le foma'i, fa'apea fo'i ma le tusa ma le afa afe fa'asologa o ma'i.

O le mafua'aga mo le amataga o le siakiina e mafai ona avea ma:

  • Le fa'amaoniga o se fa'ama'i faapitoa ile aiga;
  • O nisi fa'ama'i o matua uma po'o tina;
  • O le matua o le fafine (silia ma le 35 tausaga).

Metotia o le su'esu'eina o le prenatal

O fua e puipuia ai fa'ama'i pipisi e aofia ai auala o le su'esu'eina o prenatal o ma'i. Faatasi ai ma:

  1. Amniocentesis. O lona natura o lo'o taoto i le fa'aaogaina o le vai o le amniotic. O lenei faagasologa o lo'o faia i luga o le 20 vaiaso o le fa'agasologa o le taimi faatasi ai ma le pupu'u o le puipui o le manava.
  2. La'au fa'asolosolo. O lenei metotia e aofia ai le mauaina o le tino o le pese. E tatau ona fa'aaoga muamua, e valu i le 8-9 vaiaso o le ma'itaga. O le taunu'uga e maua e ala i le punipi o le pa'u o le manava po'o le auala atu i le au.
  3. Placentocentesis. I lenei tulaga, e tatau ona e maua le placenta villi. O lenei metotia e fa'aaoga i soo se taimi o le maitaga. E pei o mataupu na muamua atu, e mafai ona e maua le villi e ala i le fa'aaogaina o se puno o le puipui o le manava.
  4. Cordocentesis. Tagata fa'apitoa e iloagofie lenei metotia e sili ona aoga. O lona uiga o le maua lea o le toto e ala i le faapipiiina o le maea u'amea. Faaaoga le metotia i le 24-25 vaiaso o le ma'itaga.

Iloiloina o fafine ma'itaga

Fa'amatalaga, puipuiga ma le togafitia o fa'ama'i pipisi i fanau e le'i fananau mai ma fa'amaoni e faia i le su'eina o fafine ma'itaga. O lenei faagasologa e faia i ni vaega se lua: o le iloa o le maualuga o le toto toto ma le ultrasound o le fetus.

O le fa'ata'ita'iga muamua e faia e foma'i po'o foma'i e iai agavaa talafeagai ma maua ai meafaigaluega talafeagai. O le maualuga o le porotini e siaki faalua: i le 16 ma le 23 vaiaso o le ma'itaga.

O le laasaga lona lua e talafeagai pe afai ei ai ni masalosaloga e uiga i le i ai o faafitauli ile pepe e le'i fanau mai. E sili ona lelei le faia o tala i totonu o fale fa'apitoa. A mae'a lenei, ona faia lea o se fe'au fa'atalanoaga, e fa'avae i luga o le auala e filifilia ai le metotia o le su'esu'eina o le prenatal. A uma ona tu'uina atu su'esu'ega talafeagai, o le a sili atu le filifiliga o le maitaga o le a filifilia e tagata tomai faapitoa.

Iloiloina o tamaiti faatoa fananau mai

O le ā le puipuiga o fa'ama'i pipisi? O lenei fesili e fesiligia e le tele o tagata, talu ai latou te manatu e le mafai ona taofia, tusa lava pe sese. Fa'amatalaga fa'ama'i ma togafitiga taimi, o gasegase o le a le maua ai ni fa'afitauli e mafai ona o'o atu ai i le oti.

O le siakiina o se auala sili ona lauiloa ma aoga e maua ai se fa'ama'i. E tele naua polokalame ua atia'e. Latou te fesoasoani e faia se su'ega o le fa'amatalaga manino o nisi fa'ama'i. E i ai se nofoaga e tatau ona iai pe afai o le ma'i e ogaoga. Ma, i le tulaga o vave ma le taimi e iloa ai, e mafai ona fa'amalolo le ma'i.

I Rusia i le taimi nei ua i ai se faiga faapena. I nisi o falemai, ua amataina polokalame mo le togafitia ma togafitia le hypothyroidism ma le phenylketonuria. I le avea ai o se su'ega, e ave le toto mai tamaiti i le aso 5-6 o le olaga. O i latou o lo'o i ai le soliga tulafono o lo'o i ai i se vaega o a'afiaga. O ia tamaiti ua faatonuina togafitiga, lea e faaitiitia ai le avanoa o faafitauli.

Fautuaga fa'apitoa

O fautuaga fa'apitoa o togafitiga faafoma'i fa'apitoa e fa'amoemoe e puipuia le fananau mai o tamaiti mama'i. O fa'ama'i mai tagata soifua ma lo latou puipuiga o lo'o i ai se nofoaga faapitoa i isi fa'ama'i. A uma, o lo'o matou talanoa e uiga i tamaiti e le'i fananau mai.

O fa'atalanoaga e mafai ona fa'atautaia e na o se tagata tomai faapitoa i tomai fa'apitoa. O lenei metotia e lelei mo le puipuia o le fananau mai o tamaiti ma fa'ama'i fa'ama'i, lea e faigata ona togafitia. O le fa'amoemoega o le faufautua o le fuafuaina lea o le lamatiaga o le fa'aalia o se tamaititi ma se ma'i fa'ato'ilaloina. E le gata i lea, e tatau i le foma'i ona fa'amatalaina le uiga o lenei faiga i matua ma fesoasoani i le faia o le filifiliga.

Mafua'aga mo le fautuaina

O le puipuia o fa'ama'i pipisi e atia'e i se tulaga maualuga ona o metotia ma metotia fou. O faufautua fa'apitoa e faia i mataupu nei:

  • Ua fanau mai se tamaititi e iai sona ma'i fa'apitoa;
  • Lagolago po o le faatuina o se ma'i tuufaasolo i le aiga;
  • Faaipoipoga i le va o aiga;
  • Afai na i ai mataupu o le fa'asalaga po o le fanau mai;
  • O le tausaga o le fafine ma'itaga (silia ma le 35 tausaga);
  • O le ma'itaga e faigata ma fa'alavelave.

E faia e le fomai se tiute tele pe a ia tuuina atu fautuaga, lea e faalagolago i le lapataiga o le fanau mai o se tamaititi maualalo, ua afaina i mafatiaga faaletino ma faalemafaufau. O le mea lea, e tatau ona fa'avae e le'o luga o fa'amaoniga, ae i luga tonu o le fa'atusatusaina o le tulaga o le fanau mai o se tamaititi ma'i.

Faaiuga

E masani ona i ai ni mataupu pe a fefefe matua e fananau mai se tama ma'i ma fa'afefe. O nei popolega e le fa'amaoniaina i taimi uma, ma afai e le fa'amautinoa e le fomai i latou, o le a le mafai e se aiga soifua maloloina ona tupu.

O fa'ama'i pipisi o fa'ama'i pipisi amata i le ofisa o le foma'i. A mae'a ona faia su'esu'ega talafeagai, e tatau i le foma'i ona fa'amatalaina uma nuanua i matua ao le'i faia le faaiuga mulimuli. I soo se tulaga, o latou le upu mulimuli. E tatau foi i le foma'i ona faia mea uma e mafai e fesoasoani ai i le tamaititi ia ola maloloina ma fa'atuina se aiga maloloina.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.