FaavaeinaAoga maualuga ma aoga

O le a le elemene vailaau? O le faatulagaga ma le uiga o le elemene vailaau

O le tele o mea eseese ma mea faitino, faʻaolaola ma tino e leai ni ola o le natura o loo siomia ai i tatou. Ma latou uma latou tuufaatasiga, faatulagaga, meatotino. I le ola tagata faagasolo tali biochemical lavelave e faatasi ma le faagasologa o le olaga. faatino tino e leai ni ola galuega tauave eseese i natura ma le ola fafie ua lavelave fausaga molecular ma atomika.

Ae mea uma faatasi o le paneta i ai se vaega e tutusa ai: ua latou fatuina o le tele o tamai fasimea fausaga taʻua atoms o elemene vailaau. E matua laiti e le vaai i le mata lavalava i latou. O le a le elemene vailaau? O a ni uiga latou ma le auala na iloa ai o lo latou olaga? Taumafai ia malamalama.

O le manatu faavae o le elemene vailaau

O le malamalama e masani ai o le elemene vailaau - ua na o se atoms faaaliga graphical. Fasimea e faia mea uma o loo i ai i le atulaulau. o le fesili e faapea "o le a le elemene vailaau" e mafai ona tuuina atu le tali. O lenei tamai fausaga lavelave isotopes uma o atoms faatasi, le suafa masani tuufaatasi i ai o lona faailoga graphical (tagata).

I aso nei e uiga i le 118 elemene iloa o loo vaaia e le gata i vivo faapea foi synthetically ala i le faataunuuina tali faaniukilia o pala faʻaratiasia o nuclei isi atoms. Taitasi ua i ai se seti o uiga, o lo latou tulaga i le faiga o le aotelega, o le tatalaina o le tala ma igoa, ma faia foi se matafaioi i le natura ma le soifuaga o tagata ola. O le suesueina o nei vaega o loo punouai i le faasaienisi o le kemisi. elemene vailaau - o le faavae mo le fausiaina o molecules uma tuufaatasi faigofie ma le faigata, ma faapea ona fegalegaleaiga vailaau.

History of maua

O le malamalama lava o le mea elemene vailaau, e le gata i le xvii senituri e ala i le galuega o le Boyle. O ia o le na muai talanoa e uiga i lenei mataupu ma tuuina atu ai le faamatalaga e faapea. O lenei tamai mea faigofie indivisible, lea o loo i ai mea uma, e aofia uma lavelave.

O leʻi pulea lenei galuega e ala i le manatu o le alchemists, ua tatou taliaina le manatu o le elemene fa - Empidokla ma Aristotle, faapea foi ma tatala le "amataga combustible" (teio), ma "o le amataga o le uamea" (mercury).

Toetoe lava ua tuuina atu uma le XVIII senituri teori atoatoa sese o phlogiston. Ae peitai, i le faaiuga o lenei vaitaimi, faamaonia Antuan Loran Lavuaze e faapea e le taliaina. E toe Boyle tuufaatasia, ae ua maea ona taumafai muamua e systematize iloa uma i le vaega taimi, o le tufatufaina atu i latou i ni vaega se fa: uʻamea radicals nonmetals lalolagi.

O le laasaga tele e sosoo ai i le malamalama i le mea elemene vailaau, faia Dalton. O loo Ia teuina ma le mauaina o vaega tele atomika. I luga o lenei faavae, e tufatufa atu vaega o le elemene vailaau iloa i le faasologa o le faateleina o vaega tele atomika.

Faifai malie le televave o atinae o le faasaienisi ma tekinolosi e mafai ai ona e faia le tele o suesuega o le elemene fou i le tuufaatasiga o le tino o le lalolagi. Lea, o le 1869 - o le foafoaga tele o le taimi D. I. Mendeleeva - avea faasaienisi iloa o le i ai o le 63 elemene. O le galuega o le saienitisi Rusia o le uluai atoatoa ma le faavavau-ua faavaeina i le faavasegaina o nei fasimea.

e le i faatuina le faatulagaga o le elemene vailaau i le taimi. Sa talitonu o indivisible le atomu, o le iunite aupito itiiti. Faatasi ai ma le mauaina o radioactivity ua faamaonia e faapea o le a vaevaeina i ni vaega ma togafitia. Toetoe lava o tagata uma ua faapea ona i ai i le tulaga o le tele o isotopes faalenatura (faapena fasimea ae ma le numera eseese o neutrons fausaga, lea e eseese lava mai le vaega tele atomika). O lea la, e ala i le ogatotonu o le seneturi talu ai, manumalo i le fuafuaina o le faatulagaga o le manatu faavae o le a elemene vailaau.

O le faiga o elemene vailaau

tuu le faavae o le saienisi i le eseesega i le vaega tele atomika ma pulea se auala matagofie e faatulaga elemene vailaau iloa uma i le faasologa o le faateleina. Ae peitai, o le loloto ma le atamai o lona mafaufau faasaienisi ma vaaiga mamao sa na tuua Mendeleyev avanoa avanoa i lou faiga, sela tatala mo ae elemene iloa, lea, e tusa ai ma saienitisi, o le a tatalaina i le lumanai.

Ma liliu mai mea uma e tonu lava e pei ona ia fai mai ai. O elemene vailaau o le taimi faavaitaimi faatumulia sela gaogao uma. ua tatalaina fausaga saienitisi valoia taitasi. Ma o lenei e mafai ona tatou saogalemu fai atu e faapea o le faiga o elemene vailaau o loo faatusalia mai e 118 iunite tau. Ae peitai, e le i faamauina aloaia le tatalaina mulimuli e tolu.

Lava ia, faaalia laulau graphically le faiga o elemene vailaau o loo faatulagaina elemene tusa ma o latou meatotino faatulagaga tau faaee cores ma foliga fausaga o le electron atigi o atoms. O lea la, o loo i ai vaitaimi (7 fasi) - laina faalava, vaega (8 fasi) - tūsaʻo, laiti vaega (o le autu ma autafa i totonu o vaega taitasi). Le tele o taimi eseese i le faaputuga i lalo o le laulau tuuina laina e lua o le aiga - o le lanthanides ma actinides.

faiga faavaitaimi a Mendeleev o loo i ai uma faamatalaga talafeagai e uiga i le elemene vailaau (le numera serial, numera o le vaega tele, igoa, o nisi taimi ua mavae le faaputuga o le faatulagaga faaeletoroni).

vaega igoa

O le aia tatau e tuuina atu ai le igoa e tuuina mai i le tagata o lē na faia le mauaina o le elemene vailaau. Toatele o loo faaigoa paneta (uranium, plutonium, neptunium). O isi na tuuina atu ai le igoa i le mamalu o le tagata atamamai tele (mendelevium, Rutherford, Copernicium ma isi).

e masani ona e igoa elemene ina ua uma ona aai ma atunuu (ruthenium, germanium, Dubna, Farani, Europa ma isi). Le folafolaga o le e oo lava i auauna atu o ni toa mythical (promethium). O foi aafiaga matautia laugatasia ai pe a ua tuuina atu se igoa faapitoa i luga o le meatotino faaalia e mea faigofie ma le faigata o se elemene tuuina (hydrogen, okesene, carbon).

O le igoa ua tusia i le faa-Latina, ae i lo tatou atunuu o loo i ai se faaliliuga Rusia o latou faaleoga mauaa. ua manatu le faatusa o vaega taitasi e avea o le tusi muamua o le upu Latina, po o le muamua ma so o se mulimuli ane ai. FAATAITAIGA: kalisiu (CA) - kalisiu, boron (B) - Boron.

atoms uiga elemene vailaau

Taitasi sui o le faiga faavaitaimi ei ai lona lava uiga i le faatulagaga ma i le meatotino atiina ae. Uiga elemene vailaau e aofia ai le iloiloga tuufaatasiga o lona faaputuga vaega faaogatotonu len¯ao ma faaeletoroni e faapea foi o le faamatalaga o se mea faigofie, e faia i latou, ma tuufaatasi lavelave.

atoms vaega faaogatotonu len¯ao tuufaatasiga o elemene vailaau e aofia ai se plurality o fasimea - nucleons:

  • protons le fuafuaina o lona totogi lelei (p + 1), ma vaega o le vaega tele atomika;
  • neutrons aafia ai le vaega tele le aofai o le elemene ma e leai se totogi (n 0).

O le isi ituaiga o fasimea - electrons. Ua latou gaoioi ai i le autu ma maua se totogi lelei (e -1). e le vevesi latou aoaoga faamasani, ae matua faatonuina. o loo i ai i latou i le orbitals (s, p, d ma f), lea e avea o sublevels ma tulaga (faaeletoroni faaputuga).

O le vaega tele atomika o le elemene ua faia i luga o protons ma neutrons, o le atoatoa lea ua taʻua o le "numera vaega tele". O le aofai o protons ua faamatalaina e faigofie lava - e tutusa le aofai ordinal o le elemene i le faiga. Ma e pei o le atomu lautele - faiga electroneutral, i.e. ma e leai se tasi o le tau faaee atu, o le aofai o electrons le lelei o taimi uma e tutusa ma le aofaiga o protons fasimea lelei.

O lea la, o le uiga o le elemene vailaau e mafai ona tuuina mai e lona tulaga i le faiga faavaitaimi. Ina ua mavae le sela o loo faamatalaina e toetoe lava o mea uma: o le numera serial, o lona uiga electrons ma protons, le mamafa atomika (le taua averesi o isotopes oi ai nei uma o le elemene). E mafai ona vaaia i lea ua faaalia le faatulagaga (lea, o le a tu electrons i le tele o faaputuga). O foi mafai ona e tau mai le aofai o oneone o le lelei e le gata ai le tulaga malosi mo le vaega autu elemene - e tutusa le aofai vaega o lo o tu ai le meataitasi.

e mafai ona fuafuaina le aofai o neutrons e subtracting mai le vaega tele lava o protons, Ie numera serial. O lea la, e mafai ona tatou maua ma faia le fuafaatatau diffraction electron atoa mo elemene taitasi e avea tonu atagia lona fausaga ma faaali atu i le mafai tulaga o oxidation ma faaalia le meatotino.

elemene Faletusi i le natura

ua avea le suesueina o le lomiga lenei a le faasaienisi - kemisi avanoa. O le faamatalaga faaalia ai le tufatufaina o elemene i luga o le paneta i le mamanu lava lea e tasi i le atulaulau. O le punavai autu o le malamalama nuclei, atoms mamafa ma le auala e tali faaniukilia tutupu i fetu - nucleosynthesis. Ona o nei faiga, o le atulaulau ma va i fafo ua saunia e lo tatou paneta ma elemene vailaau maua uma.

A atoa o 118 sui lauiloa o punaoa faalenatura, na maua ai e tagata 89. E faavae, o le atoms taatele. na synthesized foi elemene vailaau artificially e osofaiga neutron o nuclei (nucleosynthesis i lalo o tuutuuga falesuesue).

Ua sili le tele o manatu i mea faigofie o le elemene e pei o nitrogen, okesene, hydrogen. o loo aofia carbon i mea faatulagaina uma, ma o le mea lea o lo o umia foi se tulaga taʻitaʻiga.

Faavasegaina o le faatulagaga faaeletoroni o atoms

O se tasi o le faavasegaina taatele o elemene vailaau uma - o le tufatufaina o i luga o le faavae o le faatulagaga faaeletoroni. I le auala maualuga tele o le malosi e aofia ai i totonu o le atigi o le atomu ma o loo i ai le mulimuli o ia i latou le electrons valence, o loo i ai ni vaega se fa o elemene.

S-elemene

O i latou o loo tumu le gata s-orbital. O lenei aiga e aofia ai le vaega o le vaega muamua o le vaega autu (po o uʻamea alkali). Na o le tasi electron i le tulaga i fafo faamatalaina ai le meatotino e pei o le sui o faasalaga uma e lua sui faaitiitia malosi.

P-elemene

O le aofaiga o le 30 fasi. Valence electrons tu i le p-sublayer. Nei o elemene e fausia le subgroups autu o le lona tolu i le vaega lona valu e faatatau i vaitaimi 3,4,5,6. I latou o loo i ai uma uʻamea ma elemene apamemea masani i luga o le meatotino.

d-f-elemene ma elemene

O lenei suiga uʻamea mai le 4 i le 7 vaitaimi umi. 32 mea i totonu o le aofai. mea faigofie e mafai ona faaalia meatotino uma acidic ma faavae (oxidation ma faaitiitia). Foi, amphoteric, duality ie.

K f-aiga e aofia ai le lanthanides ma actinides, i le o lea le electrons i luga o le f-orbitals mulimuli.

O vailaau e faia e le elemene: faigofie

Foi, vasega uma o elemene vailaau e mafai ona oi ai nei i le tulaga o tuufaatasi faigofie po o le faigata. O lea, faigofie manatu i ai i latou ua maua mai le faatulagaga lava lea e tasi i le aofaiga eseese. Mo se faataitaiga, o le Le 2 - po o le okesene dioxygen ma Le 3 - osone. Lenei aafiaga matautia ua taʻua allotropes.

tuufaatasi elemene vailaau faigofie fausia le suafa lava lea e tasi uiga mo sui taitasi o le faiga faavaitaimi. Ae latou te le tutusa uma i meatotino faaaliga. O lea la, o loo i ai uʻamea mea faigofie ma nonmetals. O le subgroups tetele muamua ua avea o se 1-3 vaega ma subgroups uma i le laulau itu. fausia ai foi e lē o ni uʻamea a subgroup autu o 4-7 au. O elemene faavae e valu o faapitoa - kasa tamalii po inert.

I tatala i uma elemene faigofie lauiloa i aso nei i lalo o tuutuuga masani o le 11 kasa, mea faasuavaia 2 (bromine ma mercury), ma isi - mautu.

tuufaatasi lavelave

Ia i latou taliaina i tagata uma, lea e aofia ai ni elemene se lua po o le sili vailaau. Faataitaiga o le vaega tele, ona e sili atu le vailaau nai lo 2 miliona! O lenei masima, oxides, acids ma nofoaga autu, lavelave tuufaatasi lavelave, vailaau faatulagaina uma.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.