Faavaeina, Gagana
O nisi, so o se, e leai se - e masani lava o le laulau ma faaaoga sui nauna
ua faateleina le ati Igilisi uma aganuu, o se vaega o lo tatou olaga ma nofoia se nofoaga tele i ai. O le lalolagi o aso nei i aso uma e manaomia ai se tagata e le atinaeina, ma tomai i le gagana i fafo o loo aofia i lenei lisi. Tautala Igilisi - e iloa ma le aia tatau e faaaogā ana faatulagaga faavae, i le amanaia ai nuances uma, e tele.
Nauna i le gagana Peretania
Nauna - o se upu ua faailoa mai se mea faitino po foliga, ae aua le valaau ia te ia. I le gagana Peretania, e iai ni vaega o nauna, taitasi lea o le ei ai lona lava tulafono ma vaega o le faaaogaina. O se tasi o vaega tetele - o se nauna patino. E aofia ai o aʻu, o ia, o ia, i ai, tatou, outou, i latou, faapea foi ma le nauna lava lea e tasi i le tulaga faamoemoega. O le vaega lona lua - o le suinauna demonstrative. E aofia ai e faapea, o lenei ma o latou pepa i le faaautaunonofo. suinauna Possessive - o loʻu, o lona, ia te ia, ona, tatou, o oe ma a latou. Ma e toatele i nei vaega nofoia nauna nisi, so o se, nu. O le tulafono mo vaega taitasi o lo latou lava, ae o le atoaga e faia se faiga o se vaega taua o le gagana Peretania.
nisi nauna
O nisi i le gagana Peretania o lona uiga o "nisi", "nai," "nisi." O lenei nauna ua mafuli faaaogaina i fuaiupu ioe. Mo se faataitaiga:
E i ai ni tusi. - E i ai ni tusi.
E faatau nisi buns. - E faatauina ni nai taavale.
Pe e te fia se susu? - Pe e te manao se susu?
Aumai ia te au, faamolemole, o nisi vai. - Aumai ia te au, faamolemole, o se vai itiiti.
Faatasi ai ma se eseese tele o faaliliuga o le fesili e ono tulai mai: le auala e malamalama ai pe a le faaliliuga o le upu? O le mafuaaga lena e matua eseese le gagana Peretania. O nisi, so o se - e masani lava ona i ai mo so o se taimi o lo latou faaaogaina. Afai o le nauna nisi faamatalaina ai se mea i le toatasi, ua faaliliuina o le "nisi", ma pe afai o le toatele o ava, o le "nai". Ae afai e toatele e le mafaitaulia, o le faaliliuga o le a ili e pei o le "a itiiti".
nauna o so o se
O nisi po o se - e masani lava ona faaliliu e toetoe lava tutusa i latou. So o se nauna, e ui lava ei ai nuances lona faaaogaina, ae e masani lava faauigaina o le nauna muamua, e pei o "nisi", "nai," "nisi." Foi, e mafai ona faaaogaina o so o se taua i le "se". O le tele e faapei ona faaaogaina nisi po o so o se. O le tulafono e faapea, e tatau ona faaaoga i luma o se nauna, lea na faamatalaina ai.
Pe ua e maua se sua? - E i ai le sua? (So o se sua)
Ou te le i ai se manatu. - Ou te le i ai se manatu.
So o se masani ona faaaogaina i ni fuaiupu i le lelei ma interrogative. Afai e tuufaatasi lenei nauna ma se vaega e leai, o le a faatulaga e "leai." Foi, o so o se masani ona faaliliuina i le uma.
Na te lei faia se mea sese i lana suega. - Sa ia faia se mea sese i le suega.
Pe ua e maua so o se tusi iinei? - E i ai le tusi iinei?
leai se nauna
E leai se auala "e le i uma", "leai". O lenei nauna gata ona maua i ni fuaiupu i le lelei ma ua faaaogaina ma le nouns uma i silisili ma faaautaunonofo. E leai se galuega autu - e faailoa ai le leai o se mea po o se tasi.
Ou te le tupe i aso nei. - Ou te le tupe i aso nei.
E leai se faamatalaga i totonu o le nusipepa. - I totonu o le nusipepa e leai se faamatalaga.
E i le va o se ma o loo i ai se eseesega tele: o le muamua o loo faaaogaina mo le veape, o le lona lua - i luma o le nauna.
O nisi, so o se - e masani lava ona laulau maua
Ona o le nauna i luga e mafai ona faia se isi faaupuga, pe a oo i mea, nofoaga po o tagata. O nisi, so o se, e leai se - e masani ona latou faaaogaina e mafai ai e fesootai atu i latou i isi fasimea ma maua suinauna fou. vavai o le gagana Peretania e faapea e mafai ona e oo lava i sea gaoioiga. Ae mo latou amio manaomia loloto tusitusi, poto faavae.
| O nisi + | So o se + | leai + | |
| mea | se mea | So o se mea | leai se mea |
| tagata | Se tasi, o se tasi | Soo se tasi, soo se tasi | Leai se tasi, e leai se tasi |
| nofoa | se mea | soʻo se mea | leai se mea |
Tuutuuga o Faaaogaina o pogai o nisi o, so o se, e leai se
Masani faaaogaina pogai o nei suinauna faigofie, ae taua a vaai mo le fausiaina o literate tautala.
- Maua mai i nei suinauna e faaaoga pe a le faamaoti le tautala ai, o le a po o ua faia se gaoioiga.
- Mo le tali puupuu fausia leai se tasi e talafeagai, e leai se mea po o le leai se mea. Foi, e tatau ona latou faaaogaina pe a mautu se veape, ae o le galuega o le fausia o se faasalaga le lelei.
- Se tasi, e leai se anoa tutusa i se tasi, e leai se tasi. o loo faaaogaina i latou e le tulafono lava lea e tasi, ma e le suia ai le uiga o se fuaiupu mai se suiga.
- Soo se tasi, soo se mea, i soo se mea e tatau ona e tuu i le upu galue i le tulaga le lelei po o le mataupu.
faaaogaina Lisi
Nauna nisi, so o se - masani lava o se laulau o lo latou faaaogaina - uma e tatau ona e aoao ma faataitai ai e malamalama i ai.
| faataitaiga | countable | mafaitaulia | |
| pepa ioe | ou te manao | a (o nisi) tusi. nisi tusi. | se susu. nisi araisa. |
| faiga lelei | Ou te le manao | a (ei ai) tusi. so o se tusi. | se susu. nisi araisa. |
| pepa interrogative | Pe e te manao i | a (ei ai) tusi? so o se tusi? | se susu? nisi araisa? |
ua mauoa le gagana Peretania i fausaga kalama, ma e tatau ona latou iloa uma mo gagana tomai i le tulaga sili ona maualuga. Nauna nisi, so o se, e ave se vaega se tasi i se selau, ae e manaomia foi i latou fausaga e gauai. E pei o le Rusia, ei ai le gagana Peretania a eseese ituaiga upu, lea e mafai ona mauoa ma susulu. Maua mai i nei suinauna taaalo e pei ona taua o le matafaioi o lo latou faavae, fatuina o manatu ma tulaga faatauaina fou. O nei tulafono e tatau ona faamaai, faia e le aunoa o faataitaiga o lo latou faaaogaina, e aoao ma malamalama i le suesuega. foliga mai le Igilisi i le faigata pe afai e te faamoemoe faigofie le tele o lona le kalama. Ae o le mea moni, afai e te faia se taumafaiga, o le a manatua e vave ma faigofie o nei fausaga uma.
Similar articles
Trending Now