FaavaeinaSaienisi

O le a le vaega tele o le photon?

ua leva ona masani ai tagata i le mea moni e faapea o se tasi o uiga o so o se mea o le vaega tele. E fananau mai e le gata i mea e tele e pei o paneta ma fetu, ae o lo latou foi counterparts mai le microcosm vaaia - protons ma electrons. Sir Isaak Nyuton i lona taimi faamaonia matuai le sootaga o le malosiaga tau i le kalave ma le toʻatele, lea ei ai se tino. O se vaega o lona teori faia manuia lava fuafuaga o inisinia selesitila. Ina ua mavae se taimi ina ua mavae le faavaeina o aʻoaʻoga a Newton, sa tatau ai ina ia faaleleia tetele, e pei o ni mea na tutupu tumau unexplained. na foia lenei faafitauli e ala Einstein, sa ia tuufaatasia lana "teori faapitoa". Ona oo mai lea le lauiloa fuafaatatau E = m * (c c * ), e faailoa ai le sootaga o le malosi, vaega tele ma le saosaoa o le malamalama. Le faaaogaina o le fua faatatau e fasimea na manino vave o le vaega tele o le photon (malamalama vaega) e o. I le tepa muamua, e le tusa ai ma lagona masani, ae ua lelei mea uma. O le vaega tele o le photon i le o saoasaoa o lona lafo o. Ae ina ua le vaega manumalo 300 afe km / s -. E avea mamafa habitual. Ae peitai, talu ai nei e talitonu e faapea o le vaega tele o le photon, ae o. Ma se taua lea e faapea mai o le fuafaatatau o H * v = m * (c c * ), o se vaega tele relativistic. O lea la, o le mea moni lava o le vaega tele o le photon? Le fua moni. Na e sili atu ona faigata ma o loo faatinoina fuafuaina e faaaoga le taua o le malosiaga vaega.

Talu mai le malosi E o le e tutusa photon e H * v, lea o le fua faatatau e mafai ona iloa ai le vaega tele o le:

m = (H v *) / (c c *)

Ae peitai, talu mai le photon, o le mea moni, o le malamalama i mataupu faavae e mafai ona i ai i le saoasaoa e itiiti ifo nai lo le "c" (300 afe. Km / s), o le vaega tele maualuga maua e saʻo mo na o tulaga lafo.

e mafai ona maua le lagona e ala i

p = (m v *) / sqrt (1- (v * v) / (c c *))

Le afioaga uaua faailoa le malosi. O le mea moni, pe afai tatou suia i le lima i lalo o ave o le la, o le lagona manino le vevela i luga o se aso o le taumafanafana. Lenei aafiaga matautia e mafai ona faamalamalama mai e malosi le faaliliuina atu o so o se vaega ua i ai se vaega tele faapitoa lea e tuleia i se saoasaoa tele maualuga. O le mea lenei ua matauina e tusa ai o le lalolagi. O le mea lea, e taua tele vaega tele ma le malosiaga o le photon, e ui lava i lenei tulaga e le o taimi uma e mafai ona faagaoioia i le manatu masani ai.

I le tele o fono i luga o le Initoneti i ai se finauga e uiga i le natura o le malamalama ma le auala e faatino ai fuafuaga. E manino lava, o le fesili o le a le vaega tele o le photon, e lei mafai lava ona avea o tapunia. O le faataitaiga fou faatagaina se auala e matuai ese lava e faamatala ai le faagasologa matauina. I le faasaienisi, e pei ona i ai pea lava le tulaga: mo se faataitaiga, sa atoatoa ma talafeagai le uluai talitonuga o Newton, ae na vave ona manino le i ai o se aofaiga o teuteuga. E ui lava i lenei mea, e leai se mea e taofia ai le faaaogaina uma ona iloa meatotino a flux malamalama: tagata aoaoina i le fesoasoani a le masini e vaai i le pogisa; faitotoa matala otometi supamaketi le tagata asiasi; ua taitaiina fetaulaiga opitika e muamua vaaia faamaumauga faafuainumera fua faatatau faaliliuina; ma masini faapitoa faatagaina e faaliliu ai le malosi o le susulu o le la i le eletise.

Aisea e le photon i le malologa ua vaega tele (ma a leai)? E tele ni faamatalaga. Muamua - faapea o lenei faaiuga mai le o faiga. O le lona lua - talu mai le malamalama ua i ai se natura faauiga lua (e pei o se galu ma tafe vaega), ua iloagofie ai le manatu o le vaega tele atoatoa inapplicable i le leisa. Tolu - mafuaaga: mafaufau i se uili rotating vave. Afai e te vaai i ai, e mafai ona vaai i ai ae le o le spokes a puao, puao. Ae e talafeagai e amata ai e faaitiitia ai le saosaoa o feauauaʻii, e pei ona mou malie le puao, ma e na o le spokes e i taofia atoatoa. I lenei faataitaiga, o le puao - o se vaega, e taʻua "photons." E faatoa mafai lava ona matauina i le lafo faatu, faatasi ma se saoasaoa lelei ona faamatalaina. Afai o le saosaoa toulu ni lalo le 300 afe. Km / s, mou le photon.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.