Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

Faamai e oti ai

I aso nei, o loo i ai le tele o miliona o faamaʻi i le lalolagi. Vaega o e pathologies salalau, o isi e matua le masani o le a iloa ai lo latou ola na o mataupu utuvā. I pathologies uma o le fiafia aupito sili i le toatele o tagata o se faamai oti.

Sailiiliga na faatautaia e saienitisi faatagaina e fai se lisi o faamai sili ona matautia ma le fofo.

Topping le lisi o Ebola, e tulai mai i lalo o le uunaiga a flavivirus. E taitai faamaʻi i le atinae o le fiva, mageso ma toto mamafa. e matua faigata mo Togafitiga o lenei faamaʻi, ona e le oi ai aoga togafitiga e faasaga i le sui sooupu etiological. Le olaga nei mai lenei faamaʻi eseese lava mai le 50 i le 90 pasene.

o loo aofia foi i le maʻi pipili i le pito i luga e sefulu o le faamai sili ona matautia. E mafua mai i se siama, atiina ae le faamai i neura, e mafua i maso supa ma isi faafitauli. O se vaega tulaga ese o le leai o se togafitiga. Atiina ae ma faatino talu mai le 1960, o le tui Ua faatagaina e toetoe lava atoatoa aveesea le tulaga lamatia o faamai ogaoga.

faamai e oti i lona lisi ma aofia erythematosus lupus, lea ua mafua ona o lona amataga autoimmune e mafai ona taitai atu ai i faalavelave matuia i le faagaoioiga o totoga ma le faiga o le tagata. Saunia faaletonu ni polotini e tetee faiga sao e mafai ona faaleagaina o so o se tino o aano ma, e faalagolago i luga o le localization o le aiga e mafua ai le tutusa faaaliga.

A o ese e pei ona foliga, ae le faamai matautia i lau lisi e aofia ai le fulū.

O le avea e sili ona taatele faamaʻi pipisi, fulū e mafai ona taitai, i nisi tulaga, faafitauli ogaoga. Ogaoga ituaiga o le faamai tupu pe a mavae se talutalu taua o le leo siama e tau atu i le toilalo vaega po o le atoatoa o faiga mo tui fulū.

O le isi matautia i le ola o le tagata, o faamaʻi Kroytfeldta-Jakob, lea e tau atu i le suiga degenerative i le neura autu o se onosai o le tagata. O le maʻi e le mafai ona togafitia ma taunuuga matautia e tupu, e masani lava i le tausaga muamua o le faamai.

Mulimuli i se faamai matautia o le maʻi suka, togafitiga o le foi e le maua ai se fofo o le onosai. I le tele o tulaga, togafitiga sui se togafitiga o le suia o le olaga atoa, o le umi e pei ona umi o le e le oo faafitauli ogaoga i le oti o le onosai.

faamai e oti ai e aofia ai i lana lisi o gasegase ma le seneturi e luasefulu ma le muamua - o le HIV / AIDS ma le kanesa. nei o HIV sili ona faafitauli faanatinati, ma le faitau miliona o saienitisi valusi latou ulu, inventing ala o togafitiga, peitai, i taimi auala faatuatuaina ma faatuatuaina ua atiina ae. O le tasi taunuuga ma le kanesa. Pe a faatusatusa i le seneturi lona luasefulu (le ogatotonu) o le tuma malignancy i le taimi nei, e le gata ai e feiloai ma le tele o soo, ae na sili atu ona ogaoga o latou ituaiga. Togafitiga o le kanesa iina, ae faatatau i ai le selau pasene o le vave tele le lelei e fai atu.

I le faaopoopo atu i lenei lisi, i le a mafai ona faailoa mai vaega eseese maʻi fatu oso faafuasei ma isi totoga. O se numera tele o pathologies eseese e mafai ona ulu atu i lenei lisi, ona o le tele o faamai fofo e mafai ona taitai atu ai i le leiloloa e latalata o le olaga o maoae.

O lea la, o le faamai e oti ai, o le lisi o lea e mafai ona faaopoopoina i ai ni nai selau, po o le faitau afe o faamai o loo lauiloa i vailaau po nei, peitai, o auala lelei e tausia i latou i le taimi toetoe lava e leai se tasi.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.