Soifua maloloinaVai

Vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave: faatulagaga, foliga ma faamatalaga

Faiai - Pule Faatonu matai o le galuega tauave o so o se tino ola, o se elemene o le neura tutotonu. Seia oo i le taimi nei, saienitisi faafomai suesueina o vaega o le faiʻai ma tatalaina ai avanoa ofoofogia fou uma ai. o se okeni lava lavelave lenei e fesootai o tatou tino i le siosiomaga mai fafo. vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave pulea faagasologa olaga atoa. receptors fafo puʻe le faailoilo ma logoina e uiga i stimuli fafati (malamalama, leo, le faaaoga ma le tele o isi) i so o se vaega o le faiʻai. O le tali e oo mai le taimi lava lena. Faapefea e lo tatou ulu "processor", o le a malamalama atili.

faamatalaga lautele o le faiai

vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave ua atoatoa taialaina ai o tatou faagasologa o le olaga. e aofia ai le faiʻai o le tagata o le 25 piliona neurons. Lenei numera ofoofogia o sela ua avea le mataupu faaefuefu. e aofia ai le faiai ni atigi figota:

  • vaivai;
  • mausali;
  • arachnoid (iinei ai circulates ava).

Ava - o se suāvai cerebrospinal i le faiai faatinoina se matafaioi o se puipuiga e ui teʻi faasaga i so malosi taia.

faiai atiina ae e alii ma tamaitai lelei i le ala lava lea e tasi, e ui lava e ese lona mamafa. Talu ai nei nofoia feeseeseaiga loo faataunuu e le mamafa o le faiai o se matafaioi i le atinae o le mafaufau ma le tomai faalemafaufau. O le faaiuga e faigofie - e leai. mafaufau mamafa e uiga i le 2% o le mamafa atoa o le tagata. I tagata, o le mamafa o le i ai i se averesi o le 1 370 g, ma mo tamaitai - 1240, o le galuega tauave a le itulagi faiʻai o le tagata atiina ae tulaga faatonuina latou o galuega e faalagolago ia i latou. tomai faalemafaufau e faalagolago i luga o le aofaiga foafoaina i le sootaga o le faiai. Taitasi feaveai o le faiai - neurons, lea e faatupuina ma auina atu pulses.

O le cavities i totonu o le faiai taʻua ventricles. Le matagaluega eseese atu taitoalua neura cranial.

O galuega tauave a le faiai (Lisi)

Taitasi matagaluega i le faiai e maua i le galuega. O le siata o loo i lalo e faaalia ai lenei. O le faiai e pei o se komepiuta, manino faatinoina ana galuega, le mauaina o se poloaiga mai le lalolagi i fafo.

O galuega tauave o le faiai, o le laulau faaalia a schematic ma le manino.

O loo i lalo tatou mafaufau i le vaega o le faiʻai o auiliili.

fausaga

I le ata o loo faaalia ai pe faapefea e le faiai. O le vaega sili ona taua o loo nofoia e le hemispheres cerebral, e ui lava i lenei mea, o vaega uma o le faiai ma oa latou galuega tauave ei ai se matafaioi taua i le tino. E lima matagaluega autu:

  • iuga (o le mamafa atoa o le 80%);
  • tua (o le alalaupapa ma le cerebellum);
  • vailauga;
  • faatafafa;
  • averesi.

I le taimi lava lea e tasi o le faiai o loo vaevaeina i ni vaega autu se tolu: o le pogai faiai, cerebellum, o le hemispheres cerebral lua.

endbrain

E le mafai ona faamatala i le faatulagaina o le faiai. Ina ia malamalama i vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave, e tatau ona suesue ma le totoa o latou fausaga.

faalautele Telencephalon mai le frontal i le ivi occipital. O i tatou te mafaufau i le hemispheres cerebral lua: le itu tauagavale ma le saʻo. I le isi, o le ua i ai lenei matagaluega numera sili o sulci ma gyri. Atinae ma le faatulagaina o le faiai o loo vavalalata faatasi. Faapitoa faamatilatila e tolu ituaiga o momoi:

  • anamua (s tubercle olfactory, anterior lunate mea perforated podmozolistoy podmozolistoy gyrus ma lateral);
  • matua (i le dentate gyrus - fascia ma gippokambom);
  • fou (o le vaega o totoe o le cortex).

mataafi longitudinal vaevaeina Hemispheric i lona loloto ua faataatia, ma corpus callosum, lea fesootai le itulagi. ua laina lē aogā callosum corpus ma alava uaua ma e fesootai i le neocortex. O le faatulagaina o le hemispheres nai faigata ma foliga o se faiga tulaga-eseese. E frontal eseese, faaletino, parietal ma lobe occipital, subcortex ma cortex. hemispheres Cerebral faia se aofaiga tele o galuega tauave. E taua le matauina e faapea o le itulagi tauagavale poloaiina le aia tatau o se vaega o le tino, ma le isi foi itu tauagavale - taumatau.

falaoa magumagu

O le vaega pito i luga o le mafaufau - o paʻu, ei ai se mafiafia o le 3 mm, e aofia ai le itulagi. Le faatulagaga e aofia ai tūsaʻo uaua sela i le faagasologa. o loo aofia ai foi i le cortex efferent ma afferent alava neura, ma neuroglia. vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave ua talanoaina i le laulau, ma o le momoi lena mea? O se fausaga ester i ai o se layering faalava. ua ono faaputuga le faatulagaga:

  • pyramidal i fafo;
  • granular i fafo;
  • particulate totonu;
  • molecular;
  • pyramidal lotoifale;
  • ma sela fusiform.

ua i ai se eseese lautele taitasi, density, neurons foliga. Tūsaʻo fusi o alava uaua faapipii atu i le paʻu o se striations tūsaʻo. O le vaega o le cortex e tusa ma le 2200 senitimita faatafafa, o le aofai o neurons iinei e oo i le sefulu piliona.

vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave: paʻu

puleaina paʻu ni galuega faapitoa o le tino. Taitasi lobe e nafa mo lona lava tapulaa. Mafaufau i le galuega tauave nonoa i le auiliiliga sili faletalimalo:

  • lobe faaletino - pulea le lagona o le manogi ma le faamasinoga;
  • parietal - e nafa ma le tofo ma le paʻi;
  • occipital - faaaliga vaaia;
  • frontal - mafaufauga lavelave, gaoioiga ma upu.

Taitasi neuron e fesootai ma isi neurons, o loo i ai le sefulu o afe faafesootai (mataupu efuefu). alava neura - o se mea papaʻe. O se vaega patino o le tuufaatasia o le faiʻai. mataupu White e aofia ai le tolu ituaiga o alava:

  • sootaga associational i le tasi itulagi vaega cortical eseese;
  • itulagi commissural auai faatasi;
  • Fuafuaga fesootai ma le fausaga maualalo o analyzers ala.

Mafaufau i le fausaga ma matafaioi o le faiai, e talafeagai e faamamafa atu le matafaioi o le mataupu faaefuefu ma papae. Hemispheric ua i totonu o le ganglia basal (mataupu efuefu), latou galuega tauave autu o le auina atu o faamatalaga. Le va o le momoi cerebral ma nuclei basal tu sinasina mautu. E fa vaega eseese:

  • le va o le grooves i le convolutions;
  • i le vaega i fafo o le hemispheres;
  • aofia i totonu o le pusa gafa lotoifale;
  • o loo i le callosum corpus.

O loo maua o se mea sinasina faia i alava uaua ma fesootai le convolutions o le paʻu mai le vaega pito i lalo. fausia nuclei Subcortical faiai subcortical.

Telencephalon - faatonuina e le uma galuega taua o le tino, faapea foi ma tomai tau le atamai.

diencephalon

vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave (laulau tuuina i luga) aofia diencephalon. Afai tatou te vaai i auiliili, e talafeagai ona faapea atu e aofia ai le vaega ventral ma dorsal. E le hypothalamus ventral ea le dorsal - thalamus, metathalamus ma epithalamus.

Thalamus o le puluvaga, na faatonuina e le stimuli maua i itulagi. ua masani ona taʻua o "hillocks vaaia." E fesoasoani le tino e fetuunai vave atu i suiga o le siosiomaga mai fafo. Thalamus e fesootai i le cerebellum e ala i le faiga limbic.

E faatonutonu e le hypothalamus galuega tauave autonomic. Aafiaga e ala mai i neura, ma, o le mea moni, o le glands endocrine. Faatonutonu ai le galuega tauave o le glands endocrine, pulea metabolism. o loo tu saʻo mai e le puna pituitary i lalo ifo. E faatonutonu ai le vevela o le tino, cardiovascular ma faiga digestive. Foi, ona faatonuina e le hypothalamus tatou meaai ma amioga inu, faatonutonu le tei valevale ma le moe.

tausi

O le hindbrain aofia alalaupapa vorgelagerten ma le cerebellum, o tua. E ala i le suesueina o le fausaga ma matafaioi o le faiai, a latalata vaai i le fausaga o le auala laupapa: o le dorsal luga o le cerebellum ua ufitia, ventral tuuina fausaga fibrous. ua faatonuina ai e le alava i lenei satauro matagaluega. I le tasi itu o le alalaupapa latou o atu i le vae cerebellar ogatotonu. I luga lava tutusa ma le alalaupapa a faasee sinasina thickened tu i luga o le medulla oblongata. O aʻa o le neura i le bulbar-mai alavai ala.

O le faatulagaina o le au pito i tua: i luga o le e mafai ona vaaia le vaega pito i luma o le tagata pito i luma tuueseeseina (tele ventral) ma posterior (dorsal laiti) vaega. I le va o i latou, o le tuaoi o le tino trapezoid, mafiafia alava lona transverse manatu ala auditory. faalagolago galuega tauave Conduction atoa i luga o le tua o le faiʻai.

O le cerebellum (itiiti faiai)

Lisi "o le faiai, o le faatulagaga, galuega tauave" ua faailoa mai ai e nafa ma le cerebellum mo le faamaopoopoina ma le tino gaoioiga. o lo oi lenei matagaluega i tua o le auala laupapa. e masani ona taʻua Cerebellum o le "faiai laiti". O lo o umia le posterior fossa cranial, faavaa foliga-taimane. cerebellum mamafa mai le 130 i le 160, o le pito i luga o le hemispheres cerebral, lea e tuueseeseina e se slot transverse. O le pito i lalo vaega o le cerebellum e tuaoi ma le medulla oblongata.

E lua hemispheres eseese, o le maualalo, o le laualuga pito i luga ma le anufe. O le tuaoi i le va o i latou ua taʻua o le va faalava loloto. A plurality o ni avanoa cerebellum luga gaoa gyrus manifinifi (rollers) lafoaia therebetween. Le va o le grooves o vaega wobble tuueseeseina i fasi, latou ma sui o le vaega o le cerebellum (tua, Klotchkov-nodular, i luma).

Cerebellum loo i ai uma mataupu faaefuefu ma papae. ave Gray i le periphery, avea ma se momoi mea i neurons molecular ma pea-e foliga, ma vaega granular. I lalo o le momoi loo i ai se mea papae e ati le gyrus. I le mataupu sinasina o loo blotches o faaefuefu (lona autu). I le tulaga o se mafutaga e tutusa i se laau. O i latou e iloa le faatulagaga o le faiʻai o le tagata, o ona matagaluega galuega tauave, tali faigofie, o le cerebellum - faamaopoopo pulea o tatou gaoioiga tino.

midbrain

o lo oi le midbrain i le vaega anterior o le alalaupapa ma alu i le tino papillary, e pei foi o le tamaitusi e ui mai. E faaputuga atoa i o nuclei, lea ua valaauina colliculus. Fausaga ma galuega tauave a le faiai (Lisi) faailoa o lenei matagaluega e nafa ma le faaaliga Ulu, faamasani ata, tuuina atu aoaoga faamasani reflexes e stimuli vaaia ma auditory, ma foi e lagolagoina ai le leo o le maso o le tino o le tagata.

Medulla: a vaega pogai

Medulla - o se faaopoopoga o le taimi moni o le maea alio. O le mafuaaga lena ua i ai se tele e tutusa ai le faatulagaga. Aemaise lava o le a avea manino pe afai tatou te mafaufau i le mataupu sinasina auiliili. Fai ma sui o lona alava puupuu ma umi neula. I le pepa faatumu tuuina iinei nuclei mataupu faaefuefu. vaega o le faiai ma oa latou galuega tauave (laulau faaalia i luga) ua faailoa mai ai puleaina le medulla oblongata tatou paleni, faamaopoopo, faatonutonu metabolism, e taitai atu ai le manava ma le faasalalauina. O matafaioi foi le reflexes taua e pei o lo tatou tino, e pei o sneezing ma coughing, faasuati.

Le faiai pogai ua vaevaeina i le talaaga ma le midbrain. ua taʻua o le ogalaau o le auala, umi, alalaupapa ma midbrain. O le faatulagaina o ai - ua afio ifo ma alu aʻe ala e fesootai ai le paelo ma le maea ma faiai alio. I lenei vaega ua mataituina mo fua faatatau loto, manava, le tautala faamanino.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.