News ma SocietyFilosofia

Pepa o le malamalama i le filosofia

So o se fegalegaleaiga ma le faagasologa o le lalolagi e amata i le faatauina atu, o lo o vaevaeina filosofia i cognition foliga felagolagomai eseese. Secrete subspecies tele, peitai, e faasino i le autu o le malamalama matuia (taʻua i nisi taimi mafaufau, e ui lava e le atoatoa moni lenei) ma le iloiloga o le mafaufau.

I se tulaga lautele, o le malamalama o se seti o auala e maua ai le malamalama fou e uiga i le o loo siomia ai mea moni moni o le olaga o le mea faitino ma le faagasologa. Le manaomia o le malamalama o loo faamatalaina i ni auala eseese, e faalagolago i luga o le manatu o le initiator. Mo se faataitaiga, i le Ogatotonu Ages, ua manatu le sini autu o lenei faagasologa e maua ai le tomai e pulea le natura, e fetuunai ai le tulafono o le atulaulau. I le faafetai lalolagi o aso nei i suesuega faasaienisi, ua manino mai ai le aia tatau e maua ai se mana mafai. O le mea lea, o ituaiga uma o le malamalama o loo faatonuina i le mauaina o le upu moni. o se atinae talafeagai lenei o le lalolagi o tagata.

E i ai se vaega i le tulaga faavae o le malamalama - faasaienisi ma unscientific, lea, i le isi itu, o loo aofia ai le tele o subspecies. O se tasi o ituaiga e sili ona maua - malamalama e ala i lagona. Faatasi ai ma lona faaaogaina o se mea moni faamoemoega tusia lagona tagata tuusao pe e ala i mea faigaluega. Faavae i luga o le taunuuga o le suesuega talu ai nei o le fisiki quantum talitonuga faateleina taatele i le filosofia e oo lava i lenei malamalama e aafia ai le mea suesueina (faagasologa).

E tolu ituaiga o malamalama e ala i le lagona - se manatu, lagona ma lagona. O se vaega autu o sensations o lona subjectivity. I se isi faaupuga, e lua e mataituina mafai ona i ai vaaiga eseese o le mea moni. Gata i lea, e le manaomia i le tulaga lenei e fenumiai ai manatu e pei o le "subjectivity" ma le "subjectivism", talu ai tatou te le o talanoa e uiga i se ata le sao o le mea moni. E sensations o: tofo, faalogo, vaai, sogisogi, paʻi. O iinei lava lagona uiga o le gatete, saoasaoa, vevela, ma isi mea faapena.

Vaaiga o se fua lea o le gaoioiga o le faiʻai. O le faamatalaga o sau mai le receptors eseese, ua avea o se faatusa o le atoatoa po o tuutuuga mea. Mo se faataitaiga, e le o iloa le timu e pei ona vaega eseese (mataua, matagi, puaoa).

O le laasaga e sosoo ai o le poto matuia - lenei vaaiga. O le a tuufaatasia o lagona ma vaaiga. e le manaomia le Maimoaga i taimi uma e fegalegaleai tuusao i le mataupu. I luga o le faavae o faamatalaga maua muamua e mafaufau faia fau ai le tuufaatasia ma manatunatuga. Mo se faataitaiga, i le iloa o le masini o le lalolagi o aso nei, e mafai ona auina atu i le tulaga o le taimi ua tuanai po o le lumanai.

Se tasi o ituaiga o malamalama o le mea moni - malamalama faalelotu. O le amataga o lona Atua. Tele o taimi, ua aveina mo le tuuina atu ai le mea moni o ona lotogatasi. O le faamoemoega o le malamalama e pei - e ausia ai se olaga sili atu i le lumanai, lalolagi mythical. E masani ona fesootai le lotu ma le loto malamalama o le tagata.

I le lalolagi o aso nei, ua maua taua faapitoa malamalama faasaienisi. E mafai ona e maua ai se vaaiga i le faamoemoega o le faagasologa moni. Lana galuega sosoo ai: e faamatala, faamalamalama ma valoia. E i ai le vaega mulimuli o le malamalama faasaienisi: le fetaui tonu ai (po o le tau o ni faaupuga) ma foliga faaletino. O lea, na faatulagaina le gata mo le vaitaimi "o ni faataitaiga." Faatino o suesuega ma iloiloga tuusao - o le ala o le poto o ni faataitaiga. Gata i lea, i luga o le faavae o empirically maua le poto ma le tuufaatasia o loo faatinoina teori, hypotheses, sosoo ai ma le taumafai e valoia. faiga faʻalemafaufau, o le malamalama e le mafai ona tuuina atu le malamalama o le upu moni i lona tulaga sili ona mamā, e pei ona faaaogaina e faamalamalama le faataitaiga e faamalamalama ai, o loo i ai nisi ituaiga o vaaiga sensory.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.