Aoga:Maualuga a'oa'oga ma a'oga

O le monomer o le papala o le a le mea o lo'o i ai?

Kemisi eseesega tolu ituaiga o carbohydrates. O le sikuea, fiber ma le kulukose. O le malo o le sui pito sili lea ona taua o le vaega o meaola masani. O lona fausiaina e tupu i laau uma, o le punavai autu o le malosi mo le tino o le tagata. O le a le monomer o le malo? E uiga i lenei mea i lalo.

Talosaga

Talu mai aso tuai, o le sima e masani ona fa'aaogaina i le foma'i. I le galuega faafoma'i, e fa'aaogaina e avea o se sui so'o mo ve'a ulia ma le fa'amalama o le mucosa o ia totoga e pei o le manava ma le manava. O su'esu'ega ma vaila'au fa'apitoa e fa'aaogaina ai le masini e fai ma fa'amatalaga autu mo le iodine. Tekinolosi tau vailaau fa'aaoga e fa'aaogaina ai le masini e avea o se mea fa'apipi'i, sooga fa'amalosi. Ae o le a le ituaiga o paipa o se monomer o le malolo, e manaia i le toatele. Se'io tatou tilotilo i lenei tusiga.

Na pau le nofoaga fa'asaienisi o le gaosi-ma-flown industry i lo tatou atunuu o lo'o fa'atusalia e le All-Russian Research Institute o Starch Products. O lo'o iai i le itumalo Moscow, ma o lana galuega autu o le faagasologa lea o le atina'eina o tekonolosi fou mo le gaosia o le maso mai pama ma pateta, masini eletise, glucose ma moalasses, glucose-fructose syrups ma mea'ai e aunoa ma le polotini. I le fa'aopoopoga i su'esu'ega, o VNIIK o lo'o auai i le mamanu o meafaigaluega fa'apitoa lea e fa'aaogaina i le masini malo. O le mea lea, o gaoioiga a VNIIK e a'afia ai se vaega faasaienitisi tele: mai su'esu'ega i atina'e o gaosiga.

Lalo o le a tatou mafaufau pe o le a le monomer o le malo.

Fa'avae

Afai o le sima e mafaufauina mai le manatu o le saienisi, o lona uiga o le tele o suga faigofie e aoina i se filifili. O na filifili e mafai ona laina pe fa'alaina. O le vaega autu o vaega ta'itasi taitasi o le kulukose, o le vailaau lea ua tofiaina le matafaioi o le punavai autu o le malosi i le tino o le tagata.

Soo se filifili umi faapena, e aofia ai le kulukose, o le meatotino o le punou, u'amea ma le gaugau i le tele o taimi. O le i'uga, o le fa'avaeina o granul microscopic, lea e foliga tutusa ma fatu o falaoamata. I le mea e tupu ai, o le falaoamata o se paluga lea e aofia ai le maso ma mea eseese o lo'o fa'afefe. O lona uiga, o le kulukose o le monomer o le malo.

Afai e te malolo i lou lima ma taumafai e tui i lou lima ma solo i le va o ou tamatamailima, o le ae fa'alogo i se mea patino. E tutusa foi le leo e tupu i le faagasologa o le feeseeseaiga o mea o le malolo e faasaga i le tasi: o lo o iai se mausali mausali, ma e le afaina ai ni gau.

I meaola la'au, o le starch ua faia ona o se sosooga sosoo o se aofaiga tele o kulukose mole kulukose. A'o le'i faia lenei mea, o le kulukose o lo'o fa'apipi'iina mai le carbon dioxide ma le vai. A uma mea uma, o se monomer o se siama sikula.

Fa'aleagaina o le suka

I le tele o laau, o le sima o le fa'aputu autu lea o le fa'asao. O lenei meatotino e mafai ona fa'amatalaina le mea moni e faapea, o le faleoloa sili ona aoga o le maso o lo'o faia i a'a, tubers ma fatu. O fatu o le saito po o saito e silia ma le afa sikuea.

Sei o tatou iloiloina atili auiliiliga o le vaila'au fa'asolosolo ma le fausaga o le malo. O le malo, faatasi ai ma le glycogen ma le cellulose, o se tasi o sui sili ona taua o le vaega o polysaccharides.

Polysaccharides

O Polysaccharides o mea ia e maua ai le polycarbohydrate, e aofia ai le tele o vaega ole monosaccharide. O a latou fuainumera e mafai ona ese mai nai le sefulu i le afe. O lona uiga, o se vaega maualuga-moleculate (IUD), ma o le monomer o le maso o le kulukose.

Le faiga masani

O le auala lautele mo tuufaatasiga macromolecular e mafai ona tusia e faapea:

(C 6 H 10 E, 5) n, lea n i lenei tulaga e mafai ona oo atu i le faitau selau ma le faitau afe.

I fafo atu, o le sima e lauiloa i tagata uma - o se vaila'au paepae, lea e aofia ai fatu o laititi. E le fa'amavae le malosi i le vai malulu, ae e mafai ona suauu i le vai vevela. E i ai le meatotino o le fula. O fofo o tali fofo matala pe a uma le mafanafana ua liua i se gelatinous mass e ta'ua o se faapipii.

O le tuufaatasiga o māsoā , e lua vaega ninii: amylose ma amylopectin. O nei vaega ninii e maua mai i le α-D-glucose. E eseese i latou lava e le gata i le fausaga o le filifili lava ia, ae faapena foi le numera o toega o le kulukose. O nei mafutaga o le monosaccharide e feso'ota'i i alalaupapa mai le okesene. I le faagasologa o le faasologa o le faasologa, o le glycoside hydroxyl o le tasi molécule e fegalegaleai ma le ava malosi o le hydroxyl o se isi mole. A fa'afeiloa'i e le sima ma le iodine solution, e aliali mai se ata o le lanu moana. O lona uiga, o le tali e uiga i se uiga agava'a. Fa'aaogaina o le le'a pe afai e vevela le fofo, ma tupu pe afai e fa'amafanafanaina.

O lenei ua manino le vaega o le monomer o le malo.

Amylose o se polysaccharide faatasi ai ma se filifili vaila'au vaila'au, ua fausia mai le afe o hexoses (glucose residues), lea e feso'ota'i fa'atasi i se sootaga α-glycosidic. X-ray diffusion analysis ua fautua mai ai o le mole o le amylose e i ai se sitaili o le fetuunaiga. I totonu o pulu ta'itasi o le vili, e 6 tonu laina na fausia e monosaccharides. I le averesi, e tusa ma le 50 le fesuiaiga i sea ituaiga.

I totonu o se fausaga telē e iai se auala, o lona lautele e tusa ma le 0.5 nanometers. I totonu o le auala, e mafai ona i ai isi meaola e fetaui i le tele. O sea mamanu o se fa'alavelave fa'apitoa, lea e ta'ua o feso'ota'iga e aofia ai. O le amylose ma le iodine o lo'o i ai se lanu uliuli o se tasi o nei fausaga. O le a le monomer o le malo, matou te iloa muamua.

Amylose ma le amylopectin

Amylose ma le amylopectin e tutusa lava le tutusa o le kemikal, o le eseesega tele i le va oi latou o le fausaga fa'apitoa. O le molecule o le amylose ua fausia ai filosolo, o lona uiga, laina laina, ma le molecule o le amylopectin o lo'o i ai se fausaga fa'ala.

I le va o le paranesi o loo i ai pe a ma le 20-25 hexosomes. I le aotelega, o le amylopectin macromolecule atonu e aofia ai le 6,000 po'o le sili atu iunite na maua mai monosaccharides.

I le avea ai o se tulafono, 10-20% o le kulimi e aofia ai le vai ua fusia. Afai e vevela vave, o le a fa'aaogaina le hydrolytic o macromolecules o le a tupu, ma o se taunuuga, o le a faia ni filifili laiti o molekone.

Māsoā o le autu puna o carbohydrates i le meaai o le tagata, o le mafuaaga ei ai le taua aupito silisili i le tulaga o meaai: areto, pateta, cereals. I fuainumera tetele, o le suauu e fa'aaogaina i alamanuia, mo se fa'ata'ita'iga, e fa'aaogaina mo ni mea fa'apipi'i (i le taimi o le mamafa), pepa fa'apipi'i ma pepa pepa, faia o le laxton dextrin. I le matātā o le kemisi su'esu'e, o le sima e fa'aaogaina e fai ma fa'amatalaga mo le fa'aoga o le iodometric o le fa'asalaga.

Na ma iloa po o le a le mea moni o le monomer o le malo.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.