Faavaeina, Kolisi ma iunivesite
O le a le valence o le okesene i le tuufaatasi?
Ina ia iloa ai le okesene valence faatauaina mafai tatau ona iloiloina le tulaga o le elemene i le laulau faavaitaimi, o le vaega autu o le fausaga o lona atoms. O lenei faiga e aoga i le suesueina o le fesili o le a le valence o le okesene i le masani ma le mea e le masani ai mo ia. O le tuufaatasi taatele faaalia valency masani - II. O lenei vaega e mafai ai ona e faamatala ai le aofai o noataga o se isi atomu i le o faiga binary uma e aafia ai le okesene.
O le a le valence o le okesene i?
I le tulaga muamua o le faatupulaiaina o le malamalama o le meatotino ma le faatulagaga o mea manatu chemists o le valence - le tomai e noatia ai a ni isi o atoms i se molecule o le mea. O le tele o saienitisi ina ua mavae le mauaina o le elemene taumafai e malamalama i le mea o le valence o le okesene i. sa maua ai le tali e ala i faataitaiga: okesene attaches atomu hydrogen lua monovalent i se tali vailaau, o lona uiga divalent. Faamatalaga o eseese fusi vailaau ma le faatupulaiaina o le malamalama e uiga i le faatulagaga o mea. I lona manatu o le valence o H. Lewis ma W. Kossel faailoa le natura o le fegalegaleaiga vailaau i le taimi faatulagaga faaeletoroni o vaaiga. Suesue faamatala le gafatia e le atomu e fausia ai ni isi o fesootaiga taumafai mo le tulaga o le malosi sili ona mautu. I le tulaga o le ausiaina o le vaega itiiti o le avea atili fale o manu le mea. I teori ma fausaga Lewis a le tele o le gauai totogi atu i le matafaioi a electrons fafo auai i le foafoaina o se sootaga vailaau.
Meatotino a le okesene tulaga i le laulau faavaitaimi
Ina ia fuafuaina e le valence o le okesene, e taua e mafaufau i nisi o vaega o lona fausaga faaeletoroni. vaega ulu okesene 16 o le laulau faavaitaimi. O le igoa masani o le tagata o le aiga - "chalcogens" o le toe aoga faavasegaina latou auai i VI (A) vaega. I le laulau faavaitaimi o le okesene i se sela i lalo o №8. O le vaega faaogatotonu len¯ao loo i ai i lona tuufaatasiga 8 ma le lava le aofai o oneone o le faaituau tulagalua lelei. I le va o se atomu, e lua malosi tulaga lea e tupu pe a electrons 8, 6 o lea - o le fafo.
Le a le sootaga i le va o le tuufaatasiga o le atomu ma le valence?
I le tulaga mulimuli o le atomu okesene o loo electrons lua unpaired. O le fluorine elemene e faatauvaa i le taua o le electronegativity (gafatia e tosina pea electrons fusia). I le faavaeina o le tuufaatasi ma isi elemene okesene tosina tulai mai i le molecule a density electron atoa (vagana fluorine electrons). Aapa se tulaga mautu o le atigi fafo mafai faatasi ai ma le faaopoopoga o tau faaee atu le lelei e lua. O lona uiga e manaomia le okesene 2 electrons. Mafai ai vaega nei: talia electron tasi (valence II), ese mai le isi atomu 2 electrons (valence II), e le talia electrons mai isi atoms (0 valence). amioga okesene masani faamatalaina ai le tulaga lona lua. O lenei auala e mafai ona e faaaogaina e iloa ai o le a le valence o le okesene i le sili ona masani i lona tuufaatasi masani. E aofia ai se vaega toatele o oxides o uʻamea ma nonmetals.
E faapefea e se valence i tuufaatasi?
Okesene e mafai ona fegalegaleai saʻo ma le tele o elemene vailaau. Iloa ona tuufaatasi ma O lona sui uma o le laulau faavaitaimi (ae vagana ai mo le kasa inert argon, feulaina i le kesi, neon). O le tali i halogens ma uʻamea tamalii, le okesene e le mafai ona auai saʻo, ae oxides Au 2 Le 3, F 2 E, mata 2 E, 7 ma i ai i isi (tuusao maua). Mo tuufaatasi binary i le faavaega o le okesene lea e vaega, faamatalaina i le a covalent fusi ma polarity. Valency i sea molecules e faalagolago i le aofai o so o se electron taitoalua, ua tosina atu i le vaega faaogatotonu len¯ao o atoms eseese. I le toatele o le tuufaatasi o le atoms okesene ua aafia i le foafoaina o noataga covalent lua. Mo se faataitaiga, i le oxides o CO 2, P 2 Le 5, ina 2, lea 3, K 2 E, B 2 Le 3, Mo 2 E, 5, ma isi molecules. O le hydronium puipuiga H 3 Le + okesene faaalia atypical mo ia valency III. Le afioaga o le peroxo -OO- mafua natura masani o peroxide hydrogen H 2 Le 2. O lenei lotoa faaalia ai se valence ai le okesene uiga II.
Le auala e iloa ai le valence o le elemene?
O le mataupu o valence okesene tuuina avanoa fausaga Lewis - elemene faailoga vailaau faataamilo lea tutupu electrons faailoga ai le vaega i fafo. Latou auai i le foafoaina o molecules o vaega o le faasoa taitoalua electron. Fua Faatatau faaalia Lewis valency okesene e talafeagai ma le aofai o ana electrons unpaired (2). sa maua ai le taunuuga lava e tasi e ala i le faaaogaina o fausaga faatusa faaeletoroni. O le sela e lua o le tulaga o le okesene fafo electrons unpaired tu (faailoa mai i ufanafana i le fua). Mo faamatalaga e uiga i mea o le valence o le okesene i, e faatagaina ai i le fua faatatau mulimuli mo le taua o se lotoa binary o atoms tuaoi. Ina ia faia lenei mea, faatino fuafuaga faigofie. Ua muamua faatele i le aofai o atoms Le i le fua faatatau masani mo le valence okesene. O le taunuuga o le taua o le a vaevaeina i le faasino upu e pei ona faamaoti i totonu o le fua faatatau i le faatusa vailaau e lata ane i se isi elemene i le tuufaatasia ma le okesene. Faatasi ai ma se auala faigofie tatou fuafua le carbon ma phosphorus i valency latou oxides.
- Faatele le faasino upu i le pito i lalo tauagavale o le faailoga karaponi Le i masani CO 2 valency elemene 2 • 2 = 4. O le taunuuga o le numera e vaevae faasino upu ua faamaoti mai mo carbon: 4/1 = 4. O le karaponi carbon o CO 2 i lona tulaga valence maualuga IV .
- Faasino Upu taumatau pito i lalo o le faatusa okesene vailaau i phosphorus oxide P 2 Le 5 faateleina le atomu masani valence Le 5 • 2 = 10. O lenei vaevae numera e fai fua i le faasino upu i le itu taumatau pito i lalo o le atoms phosphorus: 10/2 = 5. O le oxide phosphorus o i lona V. valence aupito maualuga
Similar articles
Trending Now