Faavaeina, Aoga maualuga ma aoga
O le a benzene? Faatulagaga fuafaatatau benzene, meatotino ma talosaga
O nisi o auupega tele o tuufaatasi faatulagaina o loo i ai le tele o tuufaatasi, o le mauaina ma le suesueina o lea na tuuina atu faatasi ma se taimi umi finauga faasaienisi. Latou ona ave benzene. O le faatulagaina o benzene i le kemisi na mulimuli talia le gata i le amataga o le senituri lona 20, ae o le tuufaatasiga elemental o mea faailoa i se vave e 1825, vavaeeseina mai koale ta, lea na maua mai e pei o se taunuuga o le koale coking.
Benzene ma toluene, anthracene, phenol, naphthalene o le taimi nei ua taua o hydrocarbons ituaiga laau manogi. I lenei mataupu o le a tatou vaai i le mea o le uiga o lenei molecule hydrocarbon, maua mai le meatotino faaletino, e pei o solubility, tusi ma density pupuna o benzene ma faamatala ai le aotelega o le tuufaatasi i alamanuia ma faatoaga.
O le a le malae?
Kemisi o tuufaatasi faatulagaina classifies mea faailoa uma i ni nai vaega, e pei o alkanes, alkynes, alcohols, aldehydes, ma isi O le vaega autu o le vasega taitasi o mea o le afioaga o nisi ituaiga o noataga. o loo i ai na faatumulia le molecules hydrocarbons sigma sootaga, o se aofaiga o mea ethylene - lua, fusi tolu i alkynes. O le a le vasega o benzene?
Le faatulagaga ua faamaonia i le afioaga o le benzene i lona molecule se mama o ituaiga laau manogi, o se benzene mama o le ulutala. tuufaatasi uma o le natura faatulagaina o loo i ai se tasi po o le sili atu o nei mama i latou molecules, taua o le vasega o arenes (hydrocarbons o ituaiga laau manogi). I le faaopoopo atu benzene, lea o loo tatou iloiloina, o lenei vaega e aofia ai se aofaiga tele o mea sili ona taua, lea e pei toluene, aniline, phenol ma isi.
Auala e ua foia le faafitauli o le fausaga o le molecule o le hydrocarbon ituaiga laau manogi
I le taimi muamua, ua fuafuaina e saienitisi le tuufaatasiga qualitative ma Aofaiga o le lotoa, na faaalia lona fua faatatau F 6 H 6, e tusa lea o le vaega tele molecular aiga o benzene tutusa e 78. Ona sa fautuaina ni filifiliga mo le o faiga fausaga, ae leai se tasi oi latou na le fetaui le moni meatotino faaletino ma vailaau o benzene tausia e chemists i suesuega fale suesue.
Ua toetoe atoa le fasefulu tausaga i luma o le tagata suʻe nuʻu Siamani tuuina Alexander Kekule lona lomiga o le fuafaatatau o fausaga, lea ei ai se molecule benzene. Sa auai noataga lua tolu, faailoa le natura unsaturated mafai o meatotino vailaau o hydrocarbon. Lenei tetee le lotoa fegalegaleaiga uiga o lo oi ai moni lava o le fua faatatau F 6 H 6 ma isi mea, f.t.t., ma bromine, acid nitric, chlorine.
Seiloga lava e mavae configuration molecule benzene e faamaninoga i lona fua faatatau fausaga faaali vaega faaogatotonu len¯ao benzene igoa (mama), ma sa ia faaaogaina pea i ala o le kemisi faatulagaina.
configuration faaeletoroni o le C6H6 molecule
Le a le ituaiga o fausaga spatial se benzene? O le faatulagaina o le na iu lava ina faamauina i benzene e tali e lua: o le trimerization o acetylene e benzene ma cyclohexane e faaitiitia hydrogen. Na iloa ai carbon atoms ua fesootai e fausia ai se tafaono mafolafola ma ua i ai i sp 2 hybridization e faaaoga mo fesootaiga ma le tolu isi atoms o lona electrons valence fa.
O totoe e ono saoloto p-electrons ua faatulaga perpendicular i le vaalele molecular. Fesiliaʻi tasi i le isi, sa latou fausia se ao electron masani taʻua o le mama benzene.
O le natura o le vailaau fusi-kuata
E iloa lelei e faapea o le meatotino faaletino ma vailaau o le tuufaatasi faalagolago tele lava i luga o latou fausaga i totonu, ma le tupu o ituaiga o vailaau sootaga atoms. Le faatulagaga electron o benzene, e mafai ona faapea atu le molecule o lē noataga faigofie pe lua, lea e mafai ona vaaia i le fua faatatau Kekule. I le isi itu, o le sootaga i le va o vailaau atoms carbon e tutusa. Gata i lea, ao aoao electron-π (uma ono atoms C) fausia ai se ituaiga o sootaga vailaau, e taʻua o le masiofo, po o ituaiga laau manogi. O lenei mea moni ua mafua ai le meatotino patino o le mama benzene ma, o se taunuuga, o le natura o le fegalegaleaiga vailaau o hydrocarbons o ituaiga laau manogi ma isi mea.
meatotino faaletino
Arenes o loo i ai i le molecule se vaega toaitiiti o atoms carbon sui tele suavai. E le o se faatagaga faapitoa, ma benzene. O le faatulagaina o benzene, e pei ona tatou manatua, e faailoa lona natura molecular. E faapefea ona aafia ai lona meatotino lenei mea moni?
E ala i le tuuina i lalo o le vevela o le suāvai pasia i le mautu vaega ma le benzene ua liua i se vaega tele crystalline paepae. E faigofie ona melts i se vevela o 5,5 ° C. I lalo o tuutuuga masani, o le mea o se suavai colorless ma se manogi uiga ese. O lona vaega pupuna o 80,1 ° C.
eseese lava density benzene faalagolago i le suiga o le vevela. O le vevela e maualuga atu, e itiiti ifo i le density. O ni nai faataitaiga. I se vevela o le 10 ° density o 0,8884 g / ml, ma i le 20 ° - 0,8786 g / ml. benzene molecules nonpolar, e faapena insoluble le mea i le vai. Ae o le lotoa lava o le a mafai ona totogi aitalafu faatulagaina lelei, mo se faataitaiga, gaʻo.
Aemaise lava meatotino vailaau benzene
Sa faavaeina experimentally o le vaega faaogatotonu len¯ao ituaiga laau manogi o benzene o le fale o manu, i.e. E faamatalaina e tetee maualuga e saeia. O lenei mea moni faamatala le vaisu mea e le tali o le ituaiga o suiga, mo se faataitaiga, i chlorine i lalo o tuutuuga masani, faatasi ai ma bromine ma acid nitric i le afioaga o se vaega taua. E tatau ona matauina tetee maualuga benzene e sui oxidising e pei o potassium permanganate, vai bromine. O lenei toe faamautuina le leai i le molecule malae o le lua sootaga. oxidation maumaututū, e ese ua lauiloa o le mu, uiga o hydrocarbons o ituaiga laau manogi uma. Talu mai le pasene o mataupu o carbon i le molecule, F 6 H 6 tele, benzene retardant afi smoky ua tuuina atu faatasi ma le faavaeina o fasimea eleele mumu mai mauga. O le tali e maua karaponi ma le vai carbon. O se fesili manaia o le: e mafai ona tali atu e fesootai le hydrocarbon ituaiga laau manogi? Ia tatou mafaufau i ai i auiliili.
O a mafuaaga o le benzene mama va?
Manatua i le molecules fusi arenes masiofo le taimi nei e mafua mai i le fesiliaʻi ono p electrons atoms carbon. O loo taoto i le loto o le mama benzene. E faaumatia ai ma faia faaopoopo tali, e manaomia ai se tele o tulaga faapitoa, e pei o le aafia le malamalama, le vevela maualuga ma omiga, catalysts. O se tuufaatasiga o benzene ma chlorine gaoioi le fesootaiga i lalo o le gaoioiga o le leisa ultraviolet. O le fua o lenei fegalegaleaiga a hexachlorocyclohexane - mea tioata oona e faaaoga i faatoaga e avea o se insecticide. I molecule hexachlorane e leai se mama benzene, i le nofoaga o le māsae tupu ono faaopoopoina o atoms chlorine.
Le talosaga aogā o benzene
I alamanuia eseese mea o loo faaaogaina faalauaitele o se mafai ona totogi aitalafu ma o se feedstock foi mo le sauniuniga nisi o varnishes, uga, dyes o se faʻaopoopoga i mum ¯ u afi. O se e sili atu le tele o talosaga e pogai o benzene ma homologues ai. Mo se faataitaiga, nitrobenzene, F 6 H 5 LEAI 2 O le reagent autu mo aniline. O se taunuuga o le suia uiga faaalia ma chlorine i le afioaga o chloride alumini o se sa saunia vaega taua hexachlorobenzene. E faaaoga mo muai togafitiga o le fatu, faapea foi ma le faaaogaina i le laau alamanuia mo le puipuiga o laau i meaola faalafua. nitration Homolog o benzene (toluene) ua maua le mea papa, ua lauiloa o TNT po TNT.
I lenei mataupu, ua tatou suesueina le meatotino o ia lotoa o ituaiga laau manogi e pei o le gata i uiga faaalia ma le suia o benzene combustion, ma faailoa mai lona faaaogāina i alamanuia ma faatoaga.
Similar articles
Trending Now