FaavaeinaTala

Malo - o nisi ituaiga o le malo lenei? Le malo maoae i le lalolagi

O le upu "malo" Talu ai nei laugutu o tagata uma, ua oo lava i ona mananaia. O se ata o lona silisili ese sa i ai muamua ma le maumea. Le mea tonu lava o se malo?

E folafola?

Lomifefiloi ma encyclopedias ofoina atu le uiga faavae o le upu "malo" (mai le upu Latina "imperium" - mana), o le uiga lea o le, pe afai e te le alu i le auiliiliga faataluã ma leai e Resort i le vaogagana matutu faasaienisi, e faapea. Muamua, o le malo - o se Malo Faitupu, faauluulu i le emeperoa po Empress (Roma malo, o le malo o Rusia). Ae peitai, ina ia le tulaga ua avea le lava se malo o lona pule e taʻua emeperoa. Malo o manaomia ai le tuuto o le i ai o se teritori e pulea e tele lava, ma nuu, o se mana centralized malosi (e pule po o totalitarian). Ma afai o taeao, o le a valaau Prince Hans-Atamu II ia lava le emeperoa, o le a le suia ai le ute lea o le tulaga o le masini Liechtenstein (faatasi ai ma se faitau aofai o tagata o le itiiti ifo i le fa sefulu o afe o tagata), ma o le a le mafai ona e fai atu ai o se fanua o le tama'āiga laiti - Malo (e pei a le malo).

E tutusa lava le taua

Lona lua, o malo e masani ona taʻua o le atunuu o loo i ai meatotino colonial faagaeetia. I lenei tulaga, e le tatau ai i le afioaga o le emeperoa. Mo se faataitaiga, o le lava na valaauina tupu Igilisi emperors, ae mo le toeitiiti lava lima le tele o seneturi, na taitaia e le Malo o Peretania, lea e aofia ai le na o le UK ae faapea foi se vaega tele o nofoaga ma puleaga. O le malo tele o le lalolagi e faavavau tamau io latou igoa i luga o le papa o le talafaasolopito, ae o mea o loo latou uma?

Le Emepaea o Roma (27 TLM - .. 476)

Aloaia muamua tupu i le talafaasolopito o le malo manatu Kaisara Julius (100 - 44 TLM ..), O fea na muamua sa konesula, ona folafola mai e taʻitaʻi mo le olaga. Iloa le manaomia o le suiga matuia, na Kaisara se tulafono e suia ai le faiga faaupufai o Roma anamua. Leiloa o le matafaioi a le National Aoao Faitulafono, na faatumuina lagolagoina a Kaisara Senate, o lē na o Kaisara le tagavai o le tupu ma le aia tatau e siitia ana fanau. amata minting Kaisara tupe auro i lona lava faatusa. Lona manao mo le mana atoatoa ua taitaiina i se taupulepulega faalilolilo a senate (44 TLM. E.), Faatulagaina e Marcus Brutus ma Gaius Cassius. O le mea moni, o le tupu muamua o le atalii o le uso o Kaisara - Octavian Augustus (63 TLM - .. '14 TLM ..). le tagavai o le tupu i na aso le uiga o le taʻitaʻiʻau sili na manumalo a manumalo taua. Aloaia, le Republic Roma i ai pea, ma sa valaauina Augustus lava princeps ( "muamua i tutusa"), ae e mo le malo faitele maua Octavian le vaega o le Malo Faitupu, e a setete despotic sasaʻe. I le 284, Emperor Diocletian (245 -. 313 tausaga) ua amatalia suiga e iu ina liliu atu le malo faitele Roma sa i ai muamua i totonu o se malo. Mai lena taimi na taʻua o le emeperoa le Dominus - alii. I le 395, na vaeluaina ai le tulaga i vaega e lua - o le Sasae (o le tupe faavae - Constantinople) ma le Sisifo (tupe faavae - Roma) - taitasi o lea ua agai atu i lona lava emeperoa. o le finagalo lenei o le emeperoa Theodosius, o le na i le afiafi e sosoo ma lona maliu vaevaeina le tulaga i totonu o lona atalii. I le vaitaimi mulimuli o lona olaga, o le na pulea Malo i Sisifo e incursions faifai pea a le barbarians, ma i 476 le taimi e tasi o le a iu ina mamana tulaga faatoilaloina le taʻitaʻiʻau-tagata faʻalenuʻupō Odoacer (e uiga i le 431 - 496), o le a pule na o Italia, e lafoai le tagavai o le tupu, ma mai isi meatotino o le Emepaea o Roma. Ina ua mavae le pa'ū o le a tutupu malo tele o Roma tasi i le isi.

Le Emepaea Byzantine (IV - seneturi XV.)

O le amata Emepaea Byzantine mai le Sasae Emepaea o Roma. Ina ua aveesea Odoacer le mulimuli emeperoa o Roma, na ia ave ese le mamalu o le mana ma le auina atu i latou e Constantinople. I luga o le eleele, na o le tasi Sun, ma le emeperoa foi, e tatau ona avea ma se tasi - e uiga i le taua ua tuuina atu i lenei galuega. Le Emepaea Byzantine o loo tu i le fetaulaiga ala o Europa, Asia ma Aferika, faaloaloa lona tuaoi mai le Eufirate i le Danube. O se matafaioi tele i le taalo tuufaatasiga o le Emepaea o Byzantine a Kerisiano, lea sa avea i le tausaga e 381 le setete lotu o le Emepaea o Roma. faapea tamā o le Ekalesia e ala i le faatuatua e faaolaina e le gata i tagata, ae o le lalolagi lava ia. O le mea lea, Byzantium ei lalo o le puipuiga a le Alii ma ua noatia e taitai isi atunuu i le faaolataga. e tatau ona fusia faatasi le mana faalelalolagi ma le faaleagaga i le suafa o se sini masani. Emepaea Byzantine - o se tulaga lea o le manatu o le mana malo maua le pepa e sili ona matua. Le Atua - o le Alii o le Vateatea, ma le na pule ai le tupu i le malo o le lalolagi. Lea o le mana o le emeperoa puipuia e le Atua ma e paia. sa toetoe lava mana faatapulaaina le emeperoa Byzantine, sa ia fuafuaina le faiga faavae i totonu ma fafo, o le taʻitaʻi o le 'autau, faamasino sili ma legislator i le taimi e tasi. Emperor Byzantine - e le o ulu na o tulaga ae foi le ulu o le Ekalesia, o lea na ia faaali atu se faataitaiga o se faataitaiga o le faamaoni Kerisiano. Le fia iloa, o le mana o le emeperoa sa lei maua mai se tulaga faaletulafono o vaaiga. silafia le tele o faataitaiga o Talafaasolopito o le Emepaea o Byzantine, ina ua le emeperoa e le tagata ona o le fanau mai faapaleina, ma o le taunuuga o lona taualoa moni.

Ottoman (Ottoman) Malo (1299 - 1922)

e masani lava ona faitauina o le talafaasolopito o lona olaga mai le 1299, ina ua le itu i matu-sisifo Anatolia, o le tulaga Ottoman tulai mai, e faavae i lana uluai Sultan, Osman - o le faavaeina o se faigamalo fou. Osman vave faatoilaloina le Itiiti atoa Asia i Sisifo, lea o le a avea o se faavae malosi mo le toe faalauteleina o le ituaiga Turkic. E mafai ona tatou faapea atu o le Ottoman Malo - Turkey o se vaitaimi sultanate. Ae ua faia e malo matua tautala na o le XV - seneturi XVI, pe le faatoilaloina Take i Europa, ua taua tele Asia ma Aferika. O lona heyday talafeauga lava ma le paʻu o le Emepaea o Byzantine. O lenei, o le mea moni, e le faafuasei: pe se mea mou, isi o le a faaopoopo mautinoa, e pei o le tulafono o le faasaoina o le malosi ma le mana i luga o le konetineta o Eurasian. I le tautotogo o le 1453 o se taunuuga o se osofaiga umi ma le taua toto autau Ottoman Take i lalo o Sultan Mehmed II ave Constantinople, le laumua o le Emepaea o Byzantine. O lenei manumalo o le a taitai i le mea moni e faapea o le Take le a maua ai se tulaga iloga o kamupani i le Metitirani i sasaʻe mo le tele o tausaga. o le a le Laumua o le Ottoman Emepaea o Constantinople (Istanbul). O le manatu sili ona maualuga o lona malosi ma le tamaoaiga o le Ottoman Emepaea taunuu i le XVI senituri - i le taimi o le nofoaiga a Suleiman le matagofie o le I. O le amataga o le xvii senituri o le a avea o se tasi o le e sili ona malolosi tulaga le Ottoman i le lalolagi. Malo e pulea e toetoe lava atoa le South-East Europa, North Aferika ma Sisifo Asia, e aofia ai le 32 itumalo ma ai le faia o setete pologa. O le paʻu o le Ottoman Emepaea e tupu ona o se taunuuga o le Uluai Taua Lalolagi. O le paaga a Siamani, sa faatoilaloina Take, i le 1922, o le a soloia le sultanate, ma i le 1923 e avea Turkey o se malo faitele.

O le Malo o Peretania (1497 - 1949)

O le Malo o Peretania - o le tulaga colonial aupito tele i le talafaasolopito atoa o le malo. I le 30 tausaga o le seneturi lona luasefulu, o le teritori o le Iunaite Malo faitauina mo le toeitiiti se kuata o le laueleele o le Lalolagi ma ona tagata - o se kuata o le tagata o loo ola i luga o le lalolagi (e ala i le avanoa lea ua avea le gagana Peretania i le gagana e sili ona malosi i le lalolagi). Europa faatoilaloina o Egelani e osofaia Aialani ma intercontinental - le pueina o Newfoundland (1583 sa), lea na avea ma se e tupu mo le faalauteleina i Amerika i Matu. O le manuia o le nofoia British fesoasoani i le taua imperialist faamanuiaina, lea e tauina e faasaga i Egelani Sepania, Farani, Holland. I le amataga o xvii senituri amata ona ati le UK i Initia, mulimuli ane o le a faia i Egelani le Ausetalia ma Niu Sila, North, Teropika ma Aferika i Saute.

Peretania ma le kolone

Ina ua mavae le Uluai Taua o le Lalolagi, o le Liki o le Malo o le a tuuina atu le Iunaite Malo se poloaiga e pulea nisi o nofoaga sa i ai muamua o le Ottoman ma malo Siamani (e aofia ai - Iran ma Palesitina). Ae peitai, o le taunuuga o le tele siitia le Taua Lona Lua o le faamamafa i le fesili colonial. Peretania, e ui lava na iu ina avea i totonu o le manumalo, na faamalosia i latou e se nonogatupe tele mai le Iunaite Setete e aloese ai mai le gaumativa. O le USSR ma le Iunaite Setete - le tagata taaalo aupito tele o le malae faaupufai - na tetee i le nofoia. Ae i le nofoaga, le taimi nei, faateleina lagona faasaʻolotoina. I lenei tulaga faigata tele ma le taugata ai o le faatumauina o lona malosiaga o colonial. I se faatusatusaga, Potukale ma Farani, e leʻi faia Egelani faapea ma faaliliuina mana e malo i le lotoifale. Ina ia aso, e faaauau pea le Malo o Peretania e faatumauina le pulea o 14 teritori.

Malo o Rusia (1721 - 1917)

Ina ua mavae le faamaeaina o le Taua i Matu, pe afai o se tulaga Moscow na faatulagaina fanua fou ma le avanoa i le Baltic Sami, na Tupu Peter ou le igoa o le emeperoa o uma-Rusia talosaga o le Senate - le okeni aupito maualuga o le mana tulaga, faavaeina le sefulu tausaga ua mavae. I le eria o le avea malo o Rusia i le lona tolu (mai i le malo o Peretania ma Mongol) mai lava oi ai nei faalapotopotoga o tagata lautele. I luma o le afio atu o le Duma le Malo i le 1905 le pule a le tupu o Rusia e le faatapulaaina, ae vagana ai mo le tulaga faatonuina Orthodox. Peter ou, lea e faaleleia ai le tūsaʻo o le mana i le atunuu, ua vaevaeina Rusia i itumalo e valu. I le taimi o le nofoaiga a Catherine II avea i latou ma le 50, ma i le 1917, o se taunuuga o le faalauteleina o le atunuu, o lo latou aofai faateleina e 78. Rusia - Malo, lea e aofia ai le tele o setete tupu po nei (Finelani, Belarus, Ukraine, atunuu Baltic, Caucasus ma Tutotonu Asia). O se taunuuga o le Fouvalega Fepuari o le 1917, o le laupapa o emperors Rusia o le ua faamuta faigamalo Romanov, ma ia Setema o le tausaga lava e tasi, na folafola mai Rusia o se malo faitele.

Centrifugal faanaunauga e tuuaia

E pei ona e vaai, solo le malo sili o tagata uma. I nofoaga o le fatuina o latou malosiaga centripetal le a se taimi e oo mai i le faanaunauga centrifugal e taitai le malo pe afai e le i se paʻu atoatoa, lea e pala.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.