Aoga:Saienisi

Le mana o le aofa'iga lautele: o uiga taua ma aoga

XVI - xvii senituri, o le toatele saʻo taʻua o se tasi o vaitaimi sili ona matagofie i le talafaasolopito o le fisiki. O le taimi lea na tele lava ina faavae faavae, e aunoa ma se isi atina'ega o lenei saienisi o le a le mafai ona mafaufauina. Copernicus, Galileo, Kepler ua faia se galuega sili e folafola ai le fisiki o se saienisi e mafai ona taliina toetoe o fesili uma lava. O se tulafono o le lautele o le gagana na vavae ese mai i se faasologa atoa o mea na maua, o lona fa'asalaga mulimuli lava e aofia ai le saienitisi o le gagana Peretania Isa Isaac Newton.

O le taua tele o le galuega a lenei saienitisi e le o le mauaina o le mana o le aofa'iga lautele - Galileo ma Kepler na talanoa e uiga i le i ai o lenei aofa'iga e oo lava i luma o Newton, ae o ia o le muamua na fa'amaonia o le lalolagi atoa ma fafo e tutusa lava Le malosi tutusa o fegalegaleaiga i le va o tino.

O Newton i le fa'atinoga fa'amaonia ua fa'amaonia ma faamaonia le mea moni e fa'apea o tino uma i le Atulaulau, e aofia ai i latou o lo'o i luga o le Lalolagi, fegalegaleai ma isi. O lenei fegalegaleaiga ua mauaina le igoa o le kalaveina, ao le faagasologa o le gaioiga lautele o ia lava o le gaioiga.
O lenei fegalegaleaiga e tupu i le va o tino ona o loo i ai se ituaiga faapitoa o mea, e le pei o isi, lea e ta'ua i le saienisi o le gaioiga o le mamafa. O lo'o i ai lenei fanua ma fa'atautaia soo se mea, o lona uiga e leai se puipuiga mai ai, e pei ona i ai i luga o mea e le tutusa le mafai ona o'o i totonu o so'o se mea.

O le malosi o le kalave, o le faamatalaga ma faaupuga lea na Isaak Nyuton, o se galuega tauave tuusao o le oloa o le vaega tele o le tino fegalegaleai, ma inversely fuafuaina i le sikuea o le mea faitino mezhduetimi mamao. E tusa ai ma le tala a Newton, e le fa'amaonia le fa'amaonia e ala i su'esu'ega, o le malosiaga o le lautele o le su'esu'ega e maua i le fa'asologa lenei:

F = Mm / r2.

I totonu, o le mamafa o le mamafa o le G, lea e tusa ma le 6.67 * 10-11 (H * m2) / kg2, e taua tele.

O le malosi o le aofa'iga lautele e tosina atu i ai le tino i le lalolagi o se tulaga fa'apitoa i tulafono a Newton ma e ta'ua o le kalave. I lenei tulaga, o le faifai pea o le kalave ma o le tele o le lalolagi lava ia e mafai ona le amanaiaina, o lona uiga o le fua mo le sailia o le malosi o le kalave o le a foliga faapenei:

F = mg.

Iinei, g - le na o le saoasaoa o le pa'ū saoloto, le taua numeric lea e tusa ma le e tutusa ma le 9.8 m / s2.

Ua faamalamalama mai e le tulafono a Newton e le gata o taualumaga na tutupu sa'o i luga o le Lalolagi, e taliina ai le tele o fesili e faatatau i le mamanu o le sola atoa. Aemaise lava, o le malosi o gravitation le va o tino selesitila ua i ai se uunaiga maʻoti i le gaoioiga o le paneta io latou faataamilosaga. O se fa'amatalaga fa'amatalaga o lenei felafolafoaiga na tu'uina mai e Kepler, ae o le mafuaaga na mafai ai ona na'o le mae'a ai ona fausia e Newton lana tulafono lauiloa.

O Newton lava ia na fa'afeso'ota'ia le manava o le terrestrial ma le terrestrialrial mamafa fa'atasi ai ma se fa'ata'ita'iga faigofie: pe a fa'atūina mai se taifau, e le lele sa'o le ta'aloga, ae i luga o se ala fa'asolosolo. I le taimi lava e tasi, faatasi ai ma se fa'aopoopoga o le tau o le meaola ma le tele o le autu, o le a toe felelei mamao atu le vaega mulimuli. Mulimuli ane, afai tatou te manatu e mafai ona maua le tele o gunpowder ma fausia se fanafanua e lele autu i le lalolagi atoa, e ala i le faia o lenei faiga, o le a le taofia ma o le a faaauau pea faataamilo lona (elliptical) gaoioiga, sa liliu i se faafoliga satelite o le Lalolagi. O se taunuuga, o le malosiaga o le aofa'iga lautele e tutusa lava i le natura i luga o le Lalolagi ma fafo atu.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.