Faavaeina, Saienisi
Lapoa o le mekuli: le faamaoni po o le suia?
e masani lava ona vaaia le mekuli i le taeao po o le afiafi - i le taimi e foliga mai o se fetu pupula i le lagi tauafiafi. I aso anamua, e oo lava tatou manatu e lua eseese fetu - o le tagata o le laulau lea o le lalolagi, na tuuina mai nei "fetu" E lua igoa - Gore ma le malamalama Rogineya Buddha, Hermes ma Apolo.
lagona
Mekuli - o le latalata atu i le luminary o le paneta o le faiga o le la. O Ia o le aupito itiiti o uma "aiga", ae ua i ai se density maualuga lava. Toeitiiti lava 80% o le vaega tele atoa o le mea e pau i luga o le autu. O le lautele o le mekuli e uiga i le 5000 kilomita.
faasolosolo e vave le mekuli nai lo le isi paneta. Tupu lenei mea i ai e lei alu ese mai lona taamilosaga. Mekuli tausaga - na o le 88 aso Lalolagi. I le taimi lava lea e tasi o loo siomia ai o ia i lena taimi e faasolosolo e le paneta na o le tasi ma se taimi o le afa. O lea la, e tutusa ma le 59 itula lalolagi Mercurian. Mai le oso i le goto o le la e pei ona pasia ma sa 179 aso Lalolagi.
E ui lava i le mea moni e faapea o le paneta o lava le malamalama, ma o le lautele o le mekuli faatagaina oe e e iloa mai le Lalolagi, ua tatou iloa e le o le tele o taimi. Tupu lenei mea ona o le mafuaaga e latalata tele le mekuli i le la. Ina ia vaai i ai, o lea e mafai lava i le taimi ina ua ia uunaʻia ese mai le la i le mamao maualuga.
lapoa o le mekuli teisi tele atu nai lo le Moon, ae o le density tele maualuga. E mafai e le density ogatotonu - 8900 kilokalama i le mita kupita. e taʻu mai ai lenei e aofia ai le autu o le uʻamea. Gata i lea, i le tulaga lenei, o le autu i ai o se faataamilosaga o le 1800 km, ¾ o le faataamilosaga o le paneta.
O le mea moni, sa lapoa o le mekuli mafai ai nisi o tagata atamamai talu mai le XIX senituri e finau mai o le amataga o lenei paneta ua a satelite o faia uigaese, lea na leiloa i le faalavelave. E mafai e lenei faalavelave o se fetoaiga ma se isi paneta, lea sa le gata o le mekuli i lona taamilosaga i le taimi nei, ae sa maua foi le tele o mea ua faaleagaina matauina i aso nei i luga o le ata paneta.
fogāvai
Tagai i luga o le mekuli na mafai ai i le 1974, ina ua ui ane i "tautai 10" auina ata. E liliu atu o le tai tutusa lava paneta mumu i lo tatou masina. "Lalolagi" ua ufitia le mekuli i maa ma craters, e aofia ai le mauaina o le ituaiga o diverging ave. na faia nei craters e collisions ma le tele o meteorites. Maa foi tulai mai i se taimi o le a faaitiitia le autu o le paneta, toso i le taimi lava lea e tasi ma paʻu.
A o le mekuli - o le paneta, o le malamalama emitting ai le mafai. O loo tatou vaai i ai o se fetu e na ona ei ai reflectivity lelei luga o le paneta - vaaia mai le atagia Lalolagi malamalama o le la.
ea
O nisi o faailoga e faailoa mai i le afioaga o se siosiomaga o loo siomia ai le mekuli. Ae e sili atu - faitau afe o taimi - e maualalo nai lo le Lalolagi. E le faatagaina e tausia mafanafana po o le puipuia o le paneta mai i-faʻavevela. O le mafuaaga lena i le lalolagi o loo i ai se eseesega tele i le va o le vevela i le ao ma le po.
Toeitiiti lava masani siosiomaga mekuli aofia feulaina i le kesi, hydrogen, karaponi carbon, neon, ma argon, okesene. fautuaina le latalata i le luminary le uunaiga a le matagi le la i luga o le paneta. e faateleina ai le avanoa lenei o le fanua eletise le paneta faalua sili atu le malosi nai lo le eleele, ma faapea ona sili atu le fale o manu.
māfanafana
Ona o le toesea atoatoa toetoe lava o le siosiomaga o le lalolagi, o le laualuga o le vevela i le ao ma cools ese tele i le po. Lalolagi, sa liliu i le la o le vevela e 440 tikeri Celsius. O lea faatulagaina itulagi le mafai ona taofia le vevela e aunoa ma le siosiomaga, cooled e -180 tikeri.
taiamita
e lautele le mekuli 4878 kilomita. e toetoe lava 2.5 taimi laiti lenei nai lo le tele o lo tatou lalolagi, ae e 1.5 taimi e tele atu nai lo le Moon. Mo se taimi umi sa manatu e faapea e le suia le lapoa o le mekuli km. Ae peitai, talu ai nei suesuega ma faamaumauga auina vaʻa lugalagi e fai mai ua suia lona tele. ua mafai ai astrophysicists faamatalaga fou e iloa ai ua suia le 4 piliona tausaga talu ai le tele o le paneta. O le lautele o le paneta mekuli i lenei vaitaimi faaitiitia i le 14 kilomita. O le atigi i fafo o le lalolagi - ua na o le tasi ipu, e le pei le Lalolagi, lea ua faia le luga aʻe o le tele o panels.
O se taunuuga o cooling ma lapoa cortex compression mulimuli ane sa matuai faaitiitia paneta mekuli. Lē gata i lea, o lenei faaitiitia o le tele e sili atu nai lo le tulaga lava lea e tasi e faia i luga o le masina po o Mars. O le faamatalaga o loo vaʻa lugalagi mavae "Messendzher", maua ai se avanoa e suesue le talutalu o le paneta. Atonu o le taimi o loo tatou faatalitali mo sensations fou.
Vaaiga mamao
O le mea moni, o le o tupu tonu o le lumanai e tuuina atu e leai se tasi apa. E suffices na manatu e mafai ona ausia e nisi cools le paneta e mafai ona faaitiitia lapoa mekuli sili.
Ae peitai, o loo i ai se vaega o lea o loo i le lumanai mamao o lo tatou paneta le a feagai ma le faiga. Mercury po o le pau i le la, po o le faalavelave i faia uigaese. O lenei, ae peitai, o le a tupu e le i luma nai lo le faitau piliona o tausaga.
Saienitisi mai Farani ua faia se faataitaiga o le amioga o le faiga o le la i le isi 5 piliona tausaga. I luga o le faavae o faamatalaga maua, na faaiuina e faapea e 3.5 piliona tausaga o le faataamilosaga planetary faalavelave, na mafua ai se fetoaiga. I lenei faataitaiga, e toetoe lava o latalata paneta uma i le mamao matautia i le Lalolagi, vagana mercury, e ono pau i le la.
Ae peitai, o le tele saienitisi faailoa atu ai le ono o sea a le lumanai - na o le 1%. O lenei faataitaiga faaalia e faapea ona i ai, i mataupu faavae, e mafai ai. I le faaopoopo atu, 3.5 piliona tausaga - o se aofaiga tele o le taimi, ma i lena tagata taimi, e foliga o le a avea lava pea, e pei o mea mata.
Similar articles
Trending Now