Faavaeina, Saienisi
Electron Misasa - alatoto taugata ma itiiti
Afai offhand fesili 100 tagata e taʻu mai ia le itiiti ifo tolu iloa fasimea tulagalua, e mafai e le a valaau uma e tolu o tagata uma, ae leai se a galo se tasi e valaau siamupini lauiloa - electron. Itiiti, lightest i le moliaga o lo o tauaveina vaega, omnipresent ... ma, le mea e leaga, o le "lelei", o ia o se sui o so o se mea i le lalolagi ma maua tatau togafitiga faapitoa. amata fasimea igoa i anamua Eleni mai le upu Eleni mo le "e mūmū sesega" - mea ua alofa mo lona tomai anamua ina ia faatosina ma faatumauina mea laiti. Ona sosoo lea, ina ua maua tele o le salalau o le suesuega o le eletise, o le faaupuga "electron" ua oo mai e uiga indivisible, ma o lea o le iunite aupito itiiti o totogi.
electrons le ola e faavavau o se vaega ma le vaega o le mataupu, na tuu se vaega o physicists taitaia e John. Dzh.Tomsonom. I le 1897 sa latou sailiili ave cathode, faamatalaina o faaeletoroni moni vaega tele-e-tau faaee atu, ma matou iloa ai e le faalagolago lenei Fua Faatusatusa i le mea cathode. O le laasaga e sosoo ai i le malamalama o le natura o le electron faia Becquerel i le 1900. I lana faataitaiga, na faamaonia o loo teena foi radium ave beta i se fanua i le eletise, ma o latou vaega tele-e-totogi Fua Faatusatusa e tutusa ma le ave cathode. O incontestable faamaoniga e faapea o le electron - "o se fasi tutoatasi" o se atomu o so o se mea. Ma o lea, i le 1909, Robert Millikan i le tofotofo i le droplets suauu na pa'ū i le fanua eletise, sa mafai ona fuaina le malosi faaeletise e faapaleni ai le malosi o le kalave. Ona avea iloa le taua o le mataupu faavae, o lona uiga le itiiti, o le totogi:
eo = - 1,602176487 (49) * 10-19 Kl.
sa lava lena e electron vaega tele na fuafuaina:
aʻu = 9,10938215 (15) * 10-31kg.
E foliga mai i le taimi nei o le poloaiga i mea uma, ae sa na o le amataga o se ala umi o le malamalama i le natura o le electron.
Mo le fisiki a stalemate taimi umi e lei oo ina faamaonia, ae faamautuina lava se lua masani natura o le electron: ana meatotino masini quantum faailoa mai e le vaega, ma i suesuega i le faalavelave o electron laau faalava i luga o le faaalia mavetevete tutusa natura galu. O le taimi o le upu moni mai i le 1924, ina ua le Broglie de muamua tuuina atu e le uma mea, ma le electron foi, o le galu, e igoa ia te ia, ma i le 3 tausaga maea Pauli i le faavaega o le talitonuga faavae o inisinia quantum faamatalaina ai le natura quantum o fasimea. Ona, o le liliu Erwin Schrödinger ma Paulo Dirac - faamaonia, tasi i le isi, sa latou maua faamatalaga e e faamatalaina ai le aano moni o le electron i ai le electron vaega tele ma faifai pea a le Planck, atagia talotalo tulaga faatauaina quantum uiga e ala i - o le taimi ma wavelength.
O le mea moni, sa mamao taunuuga lenei duplicity o fasimea tulagalua. Le aluga o taimi, na manino e faapea o le uiga o se electron saoloto o se mea (e pei o se faataitaiga - o le ave cathode) - e le o le tasi e pei o lena o le electron i le tulaga o se oi ai nei i le eletise i le tioata. Mo se electron saoloto, ua lauiloa lona vaega tele o le "vaega tele o le electron." O le natura faaletino o le eseesega i le vaega tele electron i lalo o tuutuuga eseese faapea mai le mea moni e faapea o lona malosi e faalagolago i le faatumau fanua maneta avanoa lea e uunaʻia ai. Loloto "disassembly" e faaalia ai le fanua maneta agai electrons i le avetaavale, ae, o le tafe mai le taimi nei i le mea, e le faalagolago i le tele naua o le feaveaʻia tau faaee atu, ma o le mamafa ai. I le isi itu, o le density malosi fanua maneta e tutusa ma le density o le malosi kinetic o le siitia o tau faaee atu, ao le tuputupu ae o lenei malosi o le mea moni e tutusa ma le faateleina o le vaega tele o le feaveaʻia moliaga, e taʻua o le "vaega tele lelei". Analytically ai ua fuafuaina e faapea e vaega tele sili electron saoloto i se / 2λ taimi, pe afai o se - mamao le va o le vaalele bounding avetaavale, λ - o le loloto o le faataamilosaga o le vaega paʻu.
O le fisiki o vaega vaega tele o le electron o se tasi o constants faasinomaga. Talaaga o le electron e le i - pea suesuega talafeagai ma manaoga, lea e galue e avea o se sui auai e le aunoa. Ua leva ona manino ai, e ui laiti, faigofie, ma e aunoa ma le lalolagi - o se laasaga e tasi.
Similar articles
Trending Now