News ma SocietyNatura

Autu o le lalolagi. O Se Talafaasolopito Otooto o Aoga

amata ona atiina ae ai o loo siomia ai le vaaiga o le lalolagi i fafo se tagata talu mai le senituri lona 14 ogatotonu. Mulimuli ane, Rene Dekart, o le mathematician tele, fautuaina e faia lo tatou paneta mai se faaputuga o le vaega tele, lea sa pei o le muamua, o le la susulu, ae cooled lalo. I totonu o lenei sootaga, o loo natia i le loloto o le "autu o le Lalolagi." Ae peitai, siaki le mafai lenei manatu i le taimi.

Mulimuli ane, o loo maua Newton a malaga Farani o saienitisi faamauina e teisi faamafola le pou o le paneta. Mai lenei e faapea e le o se lalolagi o foliga masani o le Lalolagi. Buffon (Farani natura), le faamaonia o le faamatalaga fautuaina o lenei e mafai ona o le tulaga pe afai o le loto o le paneta ua i ai se fausaga uʻamea. speculated Buffon i le 1776 e faapea i aso anamua sa i ai se pa'ō o le la ma o nisi comets. Pusaloa lenei "tuitui atu o le malamalama o se mea mamafa faapitoa. malie o lenei vaega tele cooling i lalo, o le Lalolagi.

hypothesis a Buffon amata ona siaki le fisiki. E tusa ai ma le tulafono thermodynamic, leai se faagasologa e le mafai ona faaauau e faavavau, e mai le taimi o le a vaivai lona malosi, o le a taofia. I le senituri lona 19, na faia ni fuafuaga. maua Mathematician ma physicist Alii Kelvin i Egelani e faapea, ina ia mafai ona malu i lalo, leiloa se aofaiga tele o le malosi, ma tuu e avea ma se vaega tele uʻamea, na avea ma auala ua i ai nei, e manaomia e uiga i se selau miliona o tausaga. Geologists, i le faasologa, faailoa atu o le tausaga o le maa tele e sili atu. I le faaopoopo atu, i le senituri lona 19 ai ua maua le aafiaga matautia o radioactivity. O lea la, ua manino mai ai le paʻu o le elemene talafeagai mo le tele o le faitau selau miliona o tausaga.

Seia oo mai talu ai nei sa talitonu e faapea o le autu o le lalolagi e matua paluni foliga masani lamolemole (e pei o vaega faaogatotonu len¯ao fanafanua). I le eighties, sa fausia e taʻua o tomography seismic. I ai, saienitisi maua ei ai ana lava laufanua le autu a le Lalolagi. O le mafiafia o le laualuga faamaonia o eseese. I nisi o eria, e tasi le selau ma le lima sefulu kilomita, ma i le isi - atu i le tolu selau ma le limagafulu.

E tusa ai ma faamatalaga ua maua e ala i galu seismic, suavai (uʻamea) o se autu i fafo o le Lalolagi (o le vaega ua laufanua faalēgatasi). O le vaega i totonu o lea lava o le "malosi", aua o le paneta o i ia faaosoosoga. malosi o le vaega i fafo o le fuafuaina theoretically e uiga i le 1.3 miliona o atmospheres. I le ogatotonu o uunaiga e faateleina atu i le tolu miliona atmospheres. autu Lalolagi Low e uiga i le 10,000 tikeri. O le mamafa o se mita kupita o le mea mai le manava o le paneta - e uiga i le sefulu ma le lua po o le sefulu ma le tolu tone.

Le va o le ituaiga o le vaega, e aofia ai le autu o le lalolagi, ei ai se fua faatusatusa patino. O le vaega i totonu o le uiga i le 1.7% vaega tele o le lalolagi. O le vaega i fafo - e uiga i le tolu sefulu pasene. O le mea e faia ai le tele o le manino faavaivaia i se mea e matua faigofie, foliga, lanu efuefu. O nisi o tomai faapitoa fautua o lenei elemene o le uiga i le sefulu fa pasene.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.