Faavaeina, Saienisi
Vaega Misasa? Ma o le mea tonu?
I le taimi o le tali vailaau e le tupu i taimi uma e faatulagaina theoretically, a itiiti quantitatively. E masani lava, o lenei ua mafua ona taofia tuutuuga tali - nonideal vevela fesootai lava ma le vaega taua ma na mama reagents vailaau. I lenei tulaga, o le faaaogaina chemists le fuaitau "o le vaega vaega tele o galuega faatino."
O lenei manatu faavae e aofia ai se taua patino - pasene O lona maua e faasino i mea e tatau ona ua chemically liliu. Ua tofia e le tusi "le Omeka". e tatau ona iloiloina lenei tulaga faatauaina, o tamaiti e masani lava ona faagaloina e faitau se pasene laiti. Aemaise atuatuvale o loo i le ituaiga eseese o suesuega - o le nofoaafi o manatu e saʻo, ma le suega o le tulaga faatonuina o le a mafai ai le toatele o le vaega mo le galuega ina ia faitau - ma i tofotofoga i luga o trifles "faiva". E oo lava i tuuina mai le avanoa i le amanaia ai le tali o ia o se mea sese. E le o faigofie ona maua. Lea i luma e foia le faafitauli, siaki - pe o le parameter "vaega vaega tele o galuega faatino."
E i ai isi, manatu faapena-ili. O le upu "vaega vaega tele" e mafai ona tuufaatasi ma isi tuutuuga. Ma maua, mo se faataitaiga, o le pasene o mea i le'oa. O lona uiga, ua ia te oe se fasi mea lea e na o se vaega faapitoa e mafai ona tali atu. Ma e tatau ona amanaia i le fuafuaga, po o le tulaga lamatia le pauu atu i mailei, e faapea foi le manatu o le "vaega vaega tele o galuega faatino." Ua toatele naua ua maua ma le manuia. Lapataiga!
O le tulaga ua i ai se vaega vaega tele o le elemene i le fefiloi? O lona uiga e lona atoms ua avea o se vaega faapitoa e mamafa i mea. I mataupu faavae, chemists ma alolofa i fofo o faafitauli lavelave vaega vaega tele e mafai ona aoga mo le fuafuaina o faamatalaga e uiga faaalia. O le isi tulaga faatauaina o le aoga o lenei faamatalaga e mafai ai, pe afai e te manao e faia se fua faatatau o mea. Tau lava o le faaeteete - o loo i ai mea-isomers ma vailaau ma fua faatatau fuafuaina faapena. Oe e te faatuina le a manaomia le fuafaatatau tonu tali vailaau. Ae e le o le tulaga lenei o le aoga, ma tauvaga i le kemisi.
O le mea moni, e masani lava ona faigofie le tele o galuega uma, o tamaiti ua suesueina mo le malamalama o tulagalua fua faatatau ma le tomai e faatino ai galuega matematika faigofie, e le faagaloina o le aofaiga atomika i molecule. E faapefea ona e fuafua le vaega vaega tele o le elemene? E tusa ai o le laulau, e maua ai le mamafa atomika o le elemene manao, faateleina e ala i le aofai tonu o atoms i le molecule. o le numerator lenei. Ma i le denominator tatau ona avea le mamafa molecular o le iunite atoa o le mea o le fua, o lau vaega i le itu taumatau ma isi vaega uma o le vaega tele faateleina e ala i le numera i le molecule. Mo se faataitaiga, o le mamafa molecular o se molecule o le suavai - 16 (okesene), faaopoopo lua atomu hydrogen (1 + 1). Aofai 18. vaega Misasa o elemene hydrogen e faigofie lava: vaevae 2 na18.Pri manaomia ia fanafanau e se tasi selau pasene, ae e mafai foi ona faaalia e avea o se decimal. E ala i le tala faatusa ma faia ia sili atu o faiga lavelave, pe tolu po o le sili elemene.
Afai e te gauai atu ma le malamalama i le tulaga e mafai taitoatasi, e te le maua le upu i le tulagalua. Ma e le afaina ona o se tulaga maualalo pe a mea uma e foliga mai e ona foia, ma e le fiafia le taunuuga. E te le misia o nei tuutuuga o ituaiga. Suesue ma faataitai i galuega patino. A nabete lima, o le a faalavelave uma i le taimi ua mavae.
Similar articles
Trending Now