Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

O auga o le fiva viral i fanau, lea e tatau ona iloa e matua uma

Fiva - o se faamaʻi e mafai ona a failelegau o faamai nisi - viral, siama po fungal, ae e mafai ona e atiina ae foi e avea o se pathology tutoatasi. O auga o le fiva viral masani lava ona tulai mai i tamaiti i le taimi po o le tuanai malaga i le sami, mai le Iuni ia Setema, latou te mafaia foi faaalia pe a le tamaitiiti puipuiga malosi insufficiently ma / po o faamai o le neura autu mo se taimi maʻi ma tanesusu, misela, rubella, mumps, colds. Matua manaomia e le lapataiga faaopoopo e ala i le siakiina o le faailoga o le fiva viral i tamaiti o taimi uma lava mai i le taimi e liliu le fanau 1-1.5 tausaga, aemaise lava pe afai e fiafia le tamaitiiti e fesootai ai ma le fanau, e faasoa faatasi ma i latou mea taalo, po o le asiasi atu i se vasega pepe po o le aoga.

E faapefea ona e maua fiva viral?

O le siama e mafai ona ulu atu i se tamaitiiti po o se tagata matua i so o se auala iloa: droplet, aiga, fesootaiga, e ala i lima palapala po o le u o iniseti patino. A matua tele le aofai o manu ninii mafai ona e ono mafua ai le fiva, ae e le o le tulaga - e faalagolago uma i le puipuiga puipuia.

O lea, enteroviruses, lea e mafua ai pesi o le fiva i kindergartens ma nofoaga o le taumafanafana, faaoo atu e droplets airborne ma e ala i le sami, e le tunu vai po o le susu inu, ae o le faaaogaina o le tasi ipu po o meataalo (ie tamaitiiti maloloina foloina le siama, sa i luga o le mataupu le ola). I le ala lava e tasi o se tasi e mafai ona "faiva" ma pox moa, misela, mumps, rubella, lea e mafai ona faigata i le fiva.

O le siama e sili ona matautia - simplex herpes, siama Epstein-Barr, cytomegalovirus - le tomai e auina atu ma airborne, ma feusuaiga ma e ala i le placenta ma e ala faasoa meataalo ma ipu. O le siama e tasi e mafai ona le tamaitiiti, pe afai lona tino maua faafuasei anotusi o puta mageso.

Matutua mafatia foi mai fiva viral, ae e tupu i taimi itiiti: a ni nai tausaga o le olaga o le faiga sao ei taimi e faamasani ai i le tasi tasene siama, ma le taunuuga o lo latou mutations faalenatura, ma e le tuuina atu i le microbe e aapa le 'o naunau' mater. Mamaʻi tagata matutua pe a ia po o le alu atu i le eria masani nofoaga siama, po o se isi tagata - o le onosai po o feaveai ai - mai isi atunuu (itulagi) ma aumaia faatasi ma ia ni nai masani leo microbe.

O auga o le fiva viral i fanau

E amata i se faamai e mafua mai i se siama, e masani lava i le faaaliga e pei o se isu tafe, tale, faaletonu i le faai, lagona se gagase i sooga o ivi ma maso. Gata i lea, ia outou maua le ituaiga o rashes eseese. e mafai ona toe faatuina le vevela o le tino po o le tumau e masani ai. o le a amio faamaualuga le tamaitiiti lava toaaga po o, itu, vave lelava ma te le faaali atu i le hilarity masani ai - e faalagolago uma lava i le ituaiga o siama ma le tulaga muamua o le pepe.

O le isi tulaga - pe a le siama sopoia le pa feaveai e puipuia ai le faiai. o fiva lenei. O auga o ai o le:

  1. Faateleina le vevela o le tino e masani lava e numera maualuga.
  2. e amata ai ona faitio le tamaitiiti o le ulu tiga. I lenei tulaga, e mafai ona faaali atu i le ulu atoa, e te fai atu ai tiga so o se nofoaga faapitoa, e pei o whiskey. Le tiga lava ia o le malosi tele, e mafai ona nofo i luga i le po. Sa ia aveesea puupuu painkillers. Tutu i luga ma nonofo faateteleina le ulu tiga, faapea foi ma leo tele, moli susulu. e mafai ona iloa matua e sili atu le tamaitiiti, ma taumafai e faia se potu semi-pogisa, e le aofia ai lou fiafia i musika ma e toetoe lava e faaaoga se komepiuta.
  3. Faafaufau ma faasuati. Faasuati e mafai ona tasi pe lua, ma e te iloa le mea tonu lava meaai sa le tuuina atu so o se mea "masalomia," ma le isi, e le afaina ai o le manava le pepe, e leai se manava tatā. Ina ua mavae le faasuati e le faigofie.
  4. drowsiness matauina, lethargy faatasi e faateleina tino vevela ma le ulu tiga.
  5. paʻi malosi (f.t.t., ta) lagonaina o se faaletonu tele.
  6. Atonu dizziness.
  7. tete mafai (faailoga matautia).
  8. E strabismus, leai o lagona, faaitiitia i le faalogo atu po o le faaaliga vaaia, maumaututu o le savali, lea e faaatoatoa ai le faailoga o le fiva viral i fanau, o loo faamatalaina i luga. E tatau ona e vave alu i le falemai talu puapuaga e le na o le atigi o le mafaufau, ae faapea foi ia lava.
  9. Faaatoatoa fiva (auga i fanau) mageso mafaia. I fiva viral, e tutusa ma le tasi e foliga mai pe a le pox moa, rubella po o le misela ao, pe afai o le pupuga o le meninges avea ma se failelegau o nei faamai. Mo fiva enteroviral e faamatalaina i se punctulate mumu mageso.

O a ni faailoga o le faamai e mafai ona siaki le fomai mo fiva masalomia?

  1. maso ua maʻaa: i tuuina matutua o loo taoto tulaga o lona lima i lalo o le ulu o le tamaitiiti ma bends lona ua ina ia toso i le auvae o le sternum. Afai e te maua le fiva, e tumau pea le avanoa i le va o le auvae ma sternum. O se tulaga taua: e le tatau ona kopiina lenei faailoga i se vevela tino maualuga o le onosai, e pei ona sese lelei le vaega.
  2. O loo i ai foi se avanoa e siaki fiva (auga i fanau). Ata o vaega e siaki ma flexion-faaopoopoga o faasalaga uma e lua vae tuuina fesuisuiaʻi i le mataupu:
  • pe afai e te loloʻu le vae i le suilapalapa ma tulivae, o le le mafai avea tulivae unbending;
  • pe afai e te loloʻu le vae i le ala lava lea e tasi pe a outou taumafai e faasaʻosaʻoina e piʻo le tulivae ma toso atu ai i le vae lona lua o le manava;
  • pe a le siakiina o le rigidity o maso ua uma vae uu involuntarily i le manava.

O le auga ua faia i luga o le faavae o le taunuuga o le pā lumbar. O le mea lea, vagana ai ua fuafuaina e se tasi pe lua auga, o le fomai o le a faia se faaiuga e faia loa lava se pā lumbar. Ae peitai, e mafai ona faatali ni nai itula, ma le togafitiga faapea aneti-inflammatory, ona iloilo le mamafa o faailoga.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.