Aoga:, Saienisi
Le faatulagaga o le sola
Sa talitonu saienitisi o le fausiaina o le la i le amataga e tusa ma le lima piliona tausaga talu ai. E tusa ai ma le talitonuga masani o lo'o i ai nei, o le Lalolagi ma laufanua o lo'o siomia ai na faia mai le pefu o le ea i totonu ole la. E tusa ai ma manatu, o le pefu o mea e aofia ai u'amea ma nickel, fa'apea fo'i ma silicates. Sa noatia i totoʻoga ma le taimi nei efuefu latalata i le kasa lea ua avea o se carbonaceous lotoa faatulagaina. I se taimi mulimuli ane, na aliali mai ai vailaau oona ma galala.
O le fausaga o le solar system: fa'alavelave fa'apitoa
O se talitonuga iloga o le tula'i mai o le tatou la, o le a'oa'oga eletonika, lea e maua mai le manatu o saienitisi e faapea o le Sun na i ai muamua le eletise mamana, ma o le nebula o loo siomia ai le fetu sa aofia ai ni mea e le mautonu. O se taunuuga o le fa'amalositino ma le fa'alavelaveina o mea na tutupu, na pa'u atu i mailei mai laina fa'amalosi o le malosi ma sa auina atu i le mae'a ai o le fetu. Ina ua mavae le tele o tausaga, na amata ona leiloloa le Sun i le taimi o le suiga, ma pasi i se ao o le kesi, lea na amata ona amata ai ia paneta.
Peitai, o lenei manatu e ono le mafai. O le mea moni lava, o atoms o mea mama e tatau ona fa'atalatalata latalata atu i le Sun, ma mamafa mamafa - atili. Ma o le taunuuga o le latalata i le fetu o le paneta o le a aofia ai elemene aupito sili ona mimilo - o le helium ma le hydrogen, ma le mamao - mai le nickel ma le u'amea. Ae ui i lea, i le taimi nei e mafai ona e va'ai i le ata fa'afeagai.
Ina ia aveesea le feteenaiga, na faia ai se manatu fou, ma faasino atu ua amata ona ola le Sun i le loloto o le koluma. Sa vave ona vave le moli, ma na faasolosolo malie lava ina mumu le kuluma seia o'o ina liu. Ina ua mavae se vaitaimi patino, na ia maua le saoasaoa, ma o le la - i se isi itu, na totoina. Ina ua mavae lena, o faagasologa na amata i totonu o le disk, ma o se taunuuga na amata ai le faavaeina o le la.
O se talitonuga iloga o le tupuaga o paneta o le mafaufau lea o foliga mai o le sola mai le ao malulu o le kiona na siomia ai le Sun.
O le fausaga o le solar system: paneta
O le asō ua talitonuina o le la e aofia ai le fetu o le Sun ma le valu paneta. E tusa ai ma uiga faaletino, o mea faaselesitila e mafai ona mafua i ituaiga e lua. I totonu o le tasi vaega e aofia ai le Lalolagi ma paneta, ma tutusa ma ia - Mars, Venus, Mercury. O le lona lua e aofia ai e pei paneta tetele o le Ofisa o le la, Neptune, Uranus, Saturn, Seu.
O le vaeluaina o paneta e faia e tusa ai ma uiga e tolu: masini, tele ma le tele. O le avefe'au o paneta o le vaega terrestrial e lima taimi e sili atu nai lo le faasinomaga tutusa o paneta tetele. O le fausaga o le sola ua faailoa ai o mea o le terrestrial vaega e latalata i le La o loo i ai ia latou mea e pipii ai meaola ma tuufaatasiga mamafa o elemene elemene: alumini, magnesium, iron, silicium, ma isi mea e le tutusa. O le maualalo o tagata tino ese ona o lo latou fausaga. O lo'o i totonu o le suavai po'o le gasegase o le tino ma maua ai le hydrogen po'o le helium i le masini autu.
Ae peitai, o le fausaga o le sola ua faaalia ai o soo se tasi lava o paneta tetele e ala i le sili atu e sili atu i mea faaselesitila uma o le vaega terasitila na tuufaatasia faatasi. O tagata ta'uta'ua uma ua fa'alauteleina le ea, lea e aofia ai le hydrogen mole mole, ma aofia ai le amonia, methane, helium ma le vai. O mea o lo'o totoe e le silia ma le tasi le pasene o la latou vaega. E ala i la latou tuufaatasiga, o le tele o paneta e tutusa ma isi fetu, ma i le mea muamua - i le La.
E mafai ona pasi le hydrogen i le vailaau mai le gaseous forms i le vai, ma o'o lava i le mausali. O le fa'aosoosoina o tagata tino e mafua ona o le saoasaoa o le latou faataamilosaga faataamilo i le axis.
O le tele o paneta o lo'o i ai le tele o satelite: E sili atu ma le 60 tausaga o Jupiter, e sili atu i le 60 tausaga o Jupiter, Uranus e 27, Saturn e 62, ma 13 tausaga o Neptune, fa'apea fo'i ma fa'ata'ita'iga, e tusa ai ma saienitisi, o vailaau o satelite pa'ū.
I tua atu o laufanua lapopoa o se mea avanoa laitiiti - Pluto. Na tatalaina i le 1930 ma e le'i lava le su'esu'eina lelei. Se'i o'o i le 2006, na talitonuina o le tatou la, e aofia ai fetu e iva, ma o Pluto o le mulimuli lea oi latou. I le taimi nei o loo ia faitauina i totonu o le paneta dwarf.
Similar articles
Trending Now