FaavaeinaSaienisi

Faavasegaina o le faasaienisi Faalenatura

O le faafitauli o le faavasegaina o le faasaienisi o le lavelave o le auala i le vaega o le aʻoaʻi i ni vasega eseese. Le galuega o le fatuina o se faiga atoatoa e manaomia ai le inisiua o le faasaienisi uma, e aofia ai le aoga, faaaogaina. E manaomia ai se mataupu faavae aoao o le lautele, i luga o le faavae lea e fausia ai se faavasegaina.

poto o le tagata e tolu vaega autu: poto, tali le fesili:? mea o loo aoaoina e suesue i ai, e faapefea? ma le pogai e tatau ona tatou suesue? I lenei tulaga, o loo i ai le tolu o le faiga: o le mea-mataupu, suesuega methodological ma le aoga-taulaʻiga. Le sootaga i le va oi latou ua fuafuaina e faateleina ai o le tele vaega upuʻese.

O se tulafono, o le uluai vasega autu o faavasegaga uma o le faasaienisi o le lalolagi. O loo latou adjoined mathematized faamatalaga otooto ma faamatematika, lea o loo i le faasaienisi, e eseese i latou lava i le mataupu (mea).

Faavasegaina o Faalenatura faasaienisi ua iloa talu mai aso anamua. vaevaeina Aristotle malamalama uma i le tau o ni faaupuga, faatino ma faafatusolo. Peitai sa mamao ese mai i ona po nei ona malamalama. matilatila Mark Varron kalama, le mau upu, dialectic, numera, geometry, musika, fetu, vailaau faafomai ma le tusiata fale. faasoa atu le malamalama i le gagana Arapi atamamai Arapi (le mau upu, poetics) ma atunuu i fafo (vailaau, matematika, saienisi o fetū). I le Ogatotonu Ages, ua vaevaeina Hugh o St. Victor faasaienisi i aoga, faʻalemafaufau, masini ma talafeagai. matilatila Rodzher Bekon faamasinoga, kalama, matematika, metaphysics, amio taualoa, ma o le filosofia o le natura.

suesue faasaienisi le mea faitino ma le ofoofogia o le lalolagi o tagata. faavasegaina po nei o le faasaienisi pea o le mea moni o se uiga tonu ma le lava atagia ai le aano moni o mea. Ua vaevaeina le faafuaseʻi aʻoaʻi Faasaienisi i ni vaega tetele e lua. O le vaega muamua e aofia ai le faasaienisi faalenatura (aofia ai i le suesueina o mea faitino ma le ofoofogia o le natura, o lona uiga, o lena vaega o le lalolagi, lea e le o le fua lea o le gaoioiga o le tagata. O le vaega lona lua e aofia ai le humanities oe suesue i aafiaga matautia e mafua mai i se gaoioiga talafeagai.

Mea o le natura i ai se fausaga i totonu, o lona uiga, i latou lava e faia aʻe o mea faitino laiti. I luga o lenei faavae iloa le eseese o le faalapotopotoga o mataupu: iʻu, o eleele ma papa, moi, planetary, fisiki, kemisi. I lenei tulaga, o le faavasegaina o le faasaienisi faalenatura vaevaeina i latou i aʻoaʻi eseese e fetaui ma le tina o loo lisiina. Tusa ai ma lenei criterion o le malamalama ua vaevaeina i saienisi o fetū, siolosia, paiolo, siʻosiʻomaga, fisiki ma le kemisi. mataupu uma o lenei faasologa e sopoia o le tasi i le isi, o loo tu i le tulaga e sosoo o le malamalama. Fisiki i le faagasologa o lona atinae ua maua se e sili atu tulagalua laiti tulaga, lea e faatulagaina mataupu (molecules, atoms, ma isi fasimea tulagalua).

Mo le vaega iloga faasaienisi faalenatura e le o faaesea i latou mai le tasi i le isi. I suesuega o loo i ai se manaoga tumau mo faamatalaga e uiga i elemene e faatoa mafai lava ona tuuina atu se tulaga eseese o le malamalama.

Le faavasegaina faatulagaga o Faalenatura faasaienisi faaalia ai na mataupu o loo i le pito i lalo le maualuga o le apefai, e faigofie ona superiors. Ae peitai, ona o le faigofie o le mea suesueina (mataupu), na mafai nei aʻoaʻi e faaputuputu sili atu le tele o mea moni ma faia se sologa lelei manatu faasaienisi.

O lenei faavasegaina e le aofia ai le matematika le faasaienisi faalenatura. Ma aunoa ma le e mafaufauina, e leai se po nei faasaienisi tonu. O le mea moni e faapea matematika lava e le o le lagona atoa o le faasaienisi tonu, ona e le afaina suesuega ma mea moni o le lalolagi ma le natura. O loo faavae i luga o le tulafono o le tagata fuafuaina.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.