Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

Aisea e mafai ai ona faateleina le mamafa o tui?

E toatele tagata e feagai ma le faafitauli pe a faateleina le mamafa o tui. O le mea moni, e a solia e mafai ona mafua mai i vaega eseese i fafo ma totonu, e aofia ai patu tuputupu ae, utu le palapala i le faiai ma alu ese atu le solia po o le faateleina o le aofaiga o le suāvai cerebrospinal. I soo se tulaga, e tatau ona malamalama o sea tulaga e matua lamatia tele mo le soifua maloloina ma e o'o lava i le soifuaga o le tagata.

Aisea ua faateleina ai le mamafa o tui?

O le mea moni, o mafua'aga mo le fa'aopoopoga o le fa'asologa o le mamafa e mafai ona matua ese, ae i le tele o tulaga o lenei tulaga e tupu mai i se talaaga o faafitauli ogaoga:

  • Mo se fa'ata'ita'iga, o le fa'alavelave fa'afuasei o le masani masani e mafai ona tupu ai le fa'alavelave taumatau. Ma o le fa'aleagaina e le mafua ai ona tupu vave le malosi o le mamafa - e masani lava ona latou lagona i latou pe a mavae ni masina po'o ni tausaga foi.
  • Fa'ateleina le mamafa o tui ma ona o le afaina. e mafai ona avea lenei mea o se māsae o aneurysm, tafetotoi i le subarachnoid avanoa po o ventricles.
  • O fa'amaoniga fa'apitoa e iai fo'i ma nisi fa'ama'i pipisi o le fai'ai, aemaise lava maningitis ma le encephalitis.
  • I'uga lava e tasi e ta'ita'ia ma pa'u.
  • I mafua'aga e ono mafai ai ona ave ma se fa'aleleia o se fai'ai (hydrocephalus) - o se togafitiga fa'atasi ma se fa'asalaga o se aofaiga tele o se vai i totonu o fale o vaalele.
  • I nisi tulaga, o le faateleina o le mamafa o le taunuuga lea o le hematoma.

E mafai ona iloa e toetoe lava o mafua'aga uma o sea soligatualfono e ono lamatia ai le soifua maloloina o le tagata ma le ola.

Fa'ateleina le mamafa o tui: o le mea autu

O lenei tulaga e aafia ai le galuega a le tino atoa, aemaise lava, i luga o le faagaoioia o le tino. O fa'amaoniga autu e aofia ai:

  • Tigā'au e sili ona malosi i le afa lona lua o le po po o le taeao. O lenei tulaga e feso'ota'i ma le fa'amalolo fa'asalalau ma fa'agesegese le fa'aaogāina o le suamalie i le vavalalata i le tulaga tu'u o le tino.
  • Faateleina uunaiga intracranial i se tagata matua po o se tamaitiiti e toetoe lava e taitai atu ai i taimi uma i le atiina ae o le toto maualuga, manu mai o le palpitations, afuafu tetele soonafai, ma lightheadedness.
  • I nisi o tulaga, o le gasea ma vomiting ogaoga e tupu, aemaise i le taeao.
  • O a'afiaga e aofia ai le popole ma le fa'ateleina o le fa'avevesi, fa'apea fo'i le vave vaivai i le tino ma le mafaufau.
  • Mai lea taimi i lea taimi, o le faateleina o le mamafa o le intracranial e mafua ai ona faaitiitia le manao i feusuaiga.

I le maitauina o ia ituaiga faailo, e sili ai le vave feiloai i se foma'i.

Faateleina le mamafa o le tui: o le a le mea e fai?

E toe taua foi le iloa o tagata o lo'o i ai lenei faafitauli e mana'omia vave fesoasoani fesoasoani faafoma'i. O le fa'ata'ita'iga iinei e le talafeagai ma sili ona matautia. A uma, o le leai o se togafitiga talafeagai e mafai ona ta'ita'ia ai le atia'e o se pa'u po'o suiga e le mafai ona suia i le fausaga o le fai'ai. Ae o togafitiga, e tuusao tonu lava i le mafuaaga o le faateleina o le mamafa. Mo se fa'ata'ita'iga, o fa'ama'i pipisi e faatonuina togafitiga fualaau ma ave vaila'au. I nisi o tulaga, mo se fa'ata'ita'iga, i ni fa'alavelave matuia o le hydrocephalus, taotoga o taotoga ma le fa'aaogaina o le ventricles o le fai'ai e tatau.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.delachieve.com. Theme powered by WordPress.